HLEVIŠKA PLANINA
8. 3. 2025
št. udeležencev: 17
vodnik: Rudolf Janez
Na tokratni pohod smo se logaški planinci odpeljali z javnim prevozom. Z rednim avtobusom smo se zapeljali v smeri Idrije. Izstopili smo v Podroteji, kjer smo pričeli naš pohod.
Preko dokaj majave viseče brvi smo prečili reko Idrijco in se po njenem levem bregu sprehodili ob Rakah. Naša pot je kmalu zavila desno in se začela dokaj strmo dvigovati. Ko smo dosegli razgledno točko, Prižnico, se je strmina umirila. Prijetna steza nas je skozi gozd pripeljala na vrh Čekovnika (762m). Dan je bil lep, razgled čudovit, tako da smo kar nekaj časa ostali na vrhu.
Z vrha smo že videli vrh Hleviške planine in kočo pod njim.
Nekaj krajših spustov in vzponov in prispeli smo na vrh Hleviške planine (907m). Po krajšem postanku smo se spustili do koče in si vzeli daljši odmor ter privoščili dobrote iz njihove kuhinje.
Po lovski poti smo se spustili v Idrijo ter pričakali avtobus, ki nas je varno pripeljal v Logatec.
Morda kot zanimivost, med najstarejšim udeležencem, Viktorjem, in najmlajšim, Žanom, je kar 80 let razlike!
foto tu
KOMNA
15. 2. 2025
št. udeležencev: 16
vodja: Tina Korenč
V soboto, 15. 2. 2025, se nas je 16 planincev ob 7. uri zjutraj odpeljalo iz Logatca proti Bohinju, do parkirišča pri slapu Savica. Bilo je kar hladno, kazalo je minus 6, sonce se je skrivalo visoko nad sivim pokrovom oblakov. Bilo pa je sveže pobeljeno, na izhodišču za okras, višje kot smo šli pa je bila tudi zima malce bolj radodarna. Do Doma na Komni smo premagali 48 serpentin in še kar nekaj dodatnih, ki so jih pozabili označiti. Dom na Komni je bil še vedno bolj v megli, zato smo se v lovu za sončno zimsko idilo odpravili še do koče pod Bogatinom. Po treh urah smo si že zaslužili počitka in malice, za katero sta najbolj prijazna mlada oskrbnika Koče pod Bogatinom zaslužila Mišelinovo zvezdico.-))), seveda pa smo bili nagrajeni tudi s sončkom in krasnimi zimskimi razgledi na Spodnje Bohinjske gore, Lanževico in ostale vrhove, ki obkrožajo Planino na Kraju. Po obveznem skupinskem fotografiranju, smo se odpravili v dolino. Med sestopom nas je malce vznemiril hrup helikopterja, kaj se je zgodilo, pa smo izvedeli v dolini. Nedaleč od tam, kjer smo bili, pod Bogatinskem sedlom, se je sprožil plaz in zasul dva pohodnika, katera pa sta jo na srečo odnesla brez poškodb.
Mi smo vsi srečni in zdravi prispeli v dolino, zahvala gre pa tudi naši super voznici Lori, ki nas je varno pripeljala domov.
foto tu
ČAVEN
8. 2. 2025
št. udeležencev: 15
vodja: Janez Rudolf
Že vrsto let se planinci na kulturni dan, 8. februarja, odpravimo na Čaven. Čez Hrušico, skozi Col, smo se zapeljali do kamnoloma v bližini Predmeje. Po Srednječavenski poti smo se najprej povzpeli do koče na Mali gori. Koča je bila zaprta, mi pa smo si v njenem prijetnem okolju privoščili malico in počitek.
Nadaljevali smo v smeri Kuclja (1237m), s katerega so se odpirali lepi razgledi. Z vrha smo se spustili do koče Antona Bavčerja, kjer pa smo bili začuda, edini obiskovalci. Običajno se na ta dan tare pohodnikov. In razlog? Pohod je bil prestavljen na naslednji dan (dogodki v Novi Gorici), ki pa je bil bolj deževen, mi pa smo imeli prijeten, sončen dan.
Čakal nas je še spust do Predmeje.
Na Otlici smo se ustavili v gostišču, se okrepčali in opravili "analizo".
foto tu
BEVKOV VRH
2. 1. 2025
Št. udeležencev: 8
Vodnik: Rudolf Janez
Na prvi pohod v letu 2025 smo se logaški planinci odpravili na Bevkov vrh, ki ga sicer obiskujemo že nekaj let. Slabša vremenska napoved je oklestila število pohodnikov, vendar se je kasneje vreme izkazalo še za kar spodobno.
Pohod smo pričeli v Sovodnju. Po začetnem, bolj strmem vzponu po cesti, nas je markirana pot skozi gozd pripeljala v zaselek Lanišče.
Na križišču smo zavili levo po malo daljši poti. Pri Slabetovi domačiji smo se pridružili pohodnikom, ki so prihajali iz različnih smeri.
Po malici in počitku smo se odpravili do sirarne Na Ravan, kjer smo se že po tradiciji, oskrbeli z njihovimi dobrotami.
Nekaj kapelj dežja, ki pa je hitro ponehal, nas je spremljalo, ko smo se mimo Nove Oselice po cesti spustili do Sovodnja. Pot skozi gozd po rapalski meji smo zaradi blata raje izpustili.
Upam, da se vidimo drugo leto!
JAKOBOVA POT - PRIMORSKA VEJA II .DEL
19. 1. 2025
Število udeležencev: 26
vodja pohoda: Alenka Mrak
Z avtobusom smo se prepeljali na Vrhniko, kjer smo lani končali prvi del primorske
veje Jakobove poti. Vožnja je bila kratka, a polna smeha, saj se šofer ni mogel
načuditi tolikšnem številu potnikov v nedeljo zjutraj. Od avtobusne postaje smo krenili
mimo Cankarjeve rojstne hiše na Sv.Trojico , nadaljevali do Starega Malna, se
povzpeli na Strmico in se mimo novega dela industrijske cone vrnili v Logatec. Pot
nas je pretežno vodila po gozdovih, bila je zelo razgibana. V Starem Malnu smo si
vzeli odmor za počitek in »kavico«. Hodili smo 4 ure.
Dan sicer ni bil s soncem obsijan, kljub temu smo bili dobro razpoloženi. Ugotavljali
smo, da velik del poti še nismo poznali, čeprav je v naši bližnji okolici.
___________________________________________________________________________________
2024
JAVORNIK
22. 12. 2024
Št. udeležencev: 8
Vodnik: Rudolf Janez
V hladnem nedeljskem jutru smo se zapeljali do Črnega vrha, izhodišču našega pohoda. Označena pot nas je najprej pripeljala na Šajsno ravan, kjer nas je "pozdravila" močna burja ki je gradila snežne zamete. Tu nas je dohitela trojica mlajših pohodnikov, ki je zamudila jutranji odhod iz Logatca. V zavetju gozda, ki nas je malo obvaroval pred burjo, smo prispeli do planinske koče, ki pa je bila nabito polna. Nekako smo se znašli in se pogreli v prijetnem zavetju koče.
Pred kočo smo si ogledali krajšo slovesnost v spomin na dogodke iz 2. sv. vojne. Vsa čast govorcem, pevcem in praporščakom, ki so vztrajali na burji in mrazu.
Po krožni poti smo se vrnili v Črni vrh.
ŠPIČASTI VRH 21. 4. 2024
Št. udeležencev: 19
vodnik: Janez Rudolf
V čudovitem, sicer nekoliko hladnem jutru, se je skupina planincev (19) zbrala na običajnem mestu "pri Krpanu" in se z avti odpeljala v smeri Črnega vrha in Cola. Izhodišče pohoda je bilo pri "Cencu". Najprej smo se povzpeli na Špiček (986m), domačini mu pravijo Špečk. Na vrhu stoji križ v čast Sv. Hubertu in lepo število klopi. Lep razgled po Vipavski dolini in še kje, nam kar ni dal da bi nadaljevali, vendar, počasi je bilo treba vstati in nadaljevati pohod. Del poti smo se vrnili po isti poti. Nadaljevali smo v smeri Špičastega vrha (1128m). Vrh je sicer poraščen, vendar so to težavo rešili z 13m visokim stolpom. Ker smo imeli lepo vreme je bil razgled z vrha enkraten. Po labirintu gozdnih poti smo se vrnili na izhodišče. Vmes smo si (od daleč) ogledali bunker Alpskega zidu. Bili smo si enotni, da smo v teh turbolentnih vremenskih spremembah, izbrali to lepo nedeljo za pohod.
foto tu
Ni komentarjev:
Objavite komentar