JAKOBOVA POT
25. 2. 2024
št. udeležencev: 20
vodja: Alenka Mrak
Poti imenovane po svetniku Jakobu so označene po celi Sloveniji. Lani smo prehodili del dolenjske veje od Grosuplja do Ljubljane, letos pa od Trebnjega do Podboršta. Pot nam odkriva predele Dolenjske, ki jih drugače nebi doživeli.
Naš pohod se je pričel z rahlo strmim vzponom mimo Trebanjskega gradu na vrh Vrhtrebnje, 581m. Od tu naprej smo hodili gor in dol po gričih in se razgledovali po planotah Dolenjske. Presenetili nas je kako je pokrajina skrbno obdelana, na njej je še vedno veliko kmetij. Pot nas je vodila čez več zaselkov. Med njimi je bil Krušnji vrh, kjer še vedno stoji dvorec, kjer se je leta 1797 rodil slavni Friderik Baraga. Bil je duhovnik in misijonar. Znan je po tem, da je odpotoval v Ameriko, kjer je dolga leta živel z Indijanci ob Michinganskem jezeru. Proučeval je njihovo kulturo in jim postavljal šole. Zaradi svojega dela je bil povišan v škofa in je umrl tam kot »indijanski škof«.
Hodili smo približno šest ur, vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo zares uživali v tej lepi pokrajini.
5. pohod
ČAVEN
8. 2. 2024
št. udeležencev: 15
vodja: Rus Jernej
Na kulturni praznik se je 15 planincev odpeljalo do Predmeje. V meglenem vremenu smo dosegli Veliki Modrasovec. Od tam smo se spustili do koče na Čavnu, kjer smo se okrepčali
in počakali proslavo ter zapeli Zdravljico. Po krožni poti smo se vrnili nazaj na Predmejo.
4. pohod
ZIMSKI TEČAJ NA VRŠIČU
3. - 4. 2. 2024
št. udeležencev: 7
vodja: Jeram Matej, Korenč Tina
Že drugo leto zapored smo organizirali tečaj varnega gibanja v gorah pozimi, tokrat smo se izobraževali na Vršiču v zelo lepem zimskem vremenu. Ponovno nam je znanje predajal mednarodni gorski vodnik, Matej Jeram. Tečajniki so se najprej spoznali z osnovno zimsko opremo, nato v praksi poizkusili opremo na terenu, preverjali so stabilnost snežne odeje, ki nam pove stopnjo nevarnosti plazov ter izdelali bivak, ki je lahko primeren prostor za prenočevanje ob nepričakovanih situacijah. Pred večerjo pa so izvedeli še nekaj osnov prve pomoči.
Drugi dan pa so pridobljeno znanje uporabili na vzponu na Malo Mojstrovko, ki so jo tudi uspešno osvojili. Na tečaju je vladalo izredno zanimanje za spoznavanje novosti in ob prijetnem vzdušju so si vsi zadali novih ciljev in željo po nadaljevalnih vsebinah.
3. pohod
GOLI VRH in POT SKOZI ZALO
28. 1. 2024
št. udeležencev: 19
vodja: Rudolf Janez
Mimo Rovt in Smrečja smo se zapeljali do zaselka Goli vrh. Tudi vrh kamor smo se najprej povzpeli nosi enako ime (962m). Jasno nebo, brez oblačka, nam je ponudil resnično enkratne razglede po širni Sloveniji. V gozdičku na vrhu, stoji slemenska utrdba, del Rupnikove linije, ki pa je večji del pod zemljo. Ogled je možen po predhodnem dogovoru.
Po krajšem spustu smo se priključili tematski poti "Pot skozi Zalo", ki sledi zgodbi Ivana Tavčarja V Zalo in njenem junaku Amandusu. Na več mestih so postavljene lične table z opisi dogodkov, tako da si lahko v krajši obliki sestavimo celo zgodbo.
Tudi slikanja z medvedjo družino nismo spustili.
Ustavili smo se še pri novi koči TD Žirovski vrh, ki pa še ni dokončana.
P. s. : V maju omenjeno TD organizira Pohod skozi Zalo z bogatim kulturnim programom, ki je vredno udeležbe.
2. pohod
PO POTI SLOVENSKEGA TOLARJA
13. 1. 2024
št. udeležence: 17
vodja: Rus Jernej
Logaški planinci smo se 13. januarja v Ljubljani priključili škofjeloškim planincem. Skupaj se nas je 50 odpeljalo mimo Brežic do Osredka pri Podsredi. Pri domačiji Ivka Godlerja nas je pozdravila predsednica PD Brežice. Ob 9.30 smo s slovensko zastavo na čelu pričeli s tradicionalnim, že 17. pohodom na Veliki vrh.
V vasi Rakonce so nas domačini prijazno sprejeli ter nas pogostili s pijačo in pecivom.
Na vrhu ob spomeniku smo zapeli zdravljico. Sledil je spust čez Presko in Pusti vrh .
Pot smo po treh urah krožno zaključili v Osredku. Sledilo je planinsko druženje ob klobasi z zeljem ter domačo pijačo. Lepo vreme smo izkoristili še za panoramsko vožnjo skozi Krško proti Ljubljani.
Vsi zadovoljni smo sklenili, da se čez leto dni spet vidimo na obujanju spomina na slovenski tolar.
foto tu
1. pohod
BEVKOV VRH - NOVOLETNI POHOD
2. 1. 2024
št. udeležencev: 19
vodnik Rudolf Janez
Na prvi letošnji pohod smo se planinci podali na Bevkov vrh z izhodiščem v Sovodnju. Po začetnem, sicer krajšem strmem vzponu, nas je markirana pot popeljala po kolovozih, skozi gozd, do naselja Laniše. V križišču poti izberemo levo, lažjo položno pot ki ponuja tudi lepše razglede. Tik pod vrhom Bevkovega vrha, kjer stoji Slabetova domačija, še pridružimo množici pohodnikom, ki je na ta dan že tradicija.
Na vrhu pri kapelici smo opravili obvezno slikanje in se nato spustili do sirarne Na Ravan. Oskrbeli smo se z njihovim odličnim sirom.
Po označeni poti (Rapalska meja) smo se spustili v Sovodenj.
Vreme je bilo prijetno za hojo. Še bolj pa veseli, da so se pohoda udeležili tudi mladi nadebudneži in tri generacije ene družine.
foto tu
2024
-------------------------------------------------
28. pohod
JAVORNIK
17. 12. 2023
št. udeležencev: 11
Vodnik Rudolf Janez
Lepo sončno nedeljo smo logaški planinci izkoristili za tradicionalni zimski pohod na Javornik v spomin na dogodke decembra 1943.
Izhodišče našega pohoda je bil Črni vrh nad Idrijo. Preko Šavsne ravni, kjer smo se razveselili vsaj nekaj snežne podlage, smo se po grebenski poti povzpeli do Pirnatove koče.
Nekaj predaha, malica, pozdrav z starimi znanci. Nato smo se pridružili ostalim pohodnikom in prisostvovali proslavi. Pevci so zapeli lepe pesmi, harmonikarji zaigrali. Govorci so opisali dogodke iz druge svetovne vojne, niso pa se izognili tudi današnji situaciji doma in po svetu.
Zaradi sončnega in jasnega vremena je bila kulisa enkratna.
Po krožni poti smo se vrnili nazaj v Črni vrh.
foto tu
27. pohod
KANALSKI LOM
19. 11. 2023
št. udeležencev: 24
vodnik: Janez Rudolf
Ne zgodi se velikokrat, da se pohoda udeleži tako veliko število pohodnikov, tako da je bil poleg avtobusa potreben še avto.
Skozi Idrijo smo se zapeljali v bližino žel. postaje Most na Soči. Dobro označena pot, delno betonska, delno makadamska, na nekaterih mestih zelo strma, nas je najprej pripeljala do zaselka Klohi. Tu se cesta konča in preide v kolovoz, ki pelje čez travnike in pašnike. Začnejo se odpirati razgledi. Krajši postanek na razgledni točki s klopcami in velikim križem, na katerem počiva Jezus, narejen iz slame. Še krajši vzpon in že smo pri turistični kmetiji Široko, od kjer je eden najlepših pogledov na Julijce, Dolomite, bohinjske gore...
Priključili smo se krožni tematski poti Lom je moj dom. Ob poti stoji pravljična dežela " Širokolandija" opremljena z igrali, skulpturami in sedišči ter lepim pogledom v dolino Idrijce. Lep kotiček za malico in počitek.
Skozi večinoma bukov gozd smo se povzpeli na Veliki vrh (1071m), najvišji vrh Banjske planote. Žig in vpisno knjigo ima v miniaturi Aljaževega stolpa.
Z vrha smo se spustili v Kanalski Lom, vasico skrito v dolinici. Še slabe pol ure strmega vzpona do kmetije Široko, kjer nas je čakal Mirko z avtobusom.
Kmetija Široko ima zelo pestro in odlično ponudbo, kar smo z veseljem preizkusili.Vredno obiska!
Tematska pot "Lom je moj dom" ponuja veliko zanimivih točk (mejni kamen, brezno v špilah, močilo na Kalu kovačijo...)
Čakala nas je še vožnja po strmi in ozki cesti do Mosta na Soči in naprej do Logatca, kamor smo prispeli že v temi.
foto tu
26. pohod
PO KRASU, OVČJAK IN TRSTELJ
12. 11. 2023
št. udeležencev: 21
vodnik Rudolf Janez
Iz meglenega Logatca smo se preko Hrušice, Ajdovščine, Branika zapeljali do male kraške vasice Pedrovo, kjer smo pričeli naš pohod. Mimo cerkvice Sv. Duha, omenjene že leta 1570, smo se sprehodili skozi vas, kjer se nahaja kar nekaj zanimivosti (sirarna, kmečki turizem in celo prava galerija) Po gozdni poti smo se skozi kostanjev nasad usmerili po protipožarnih cestah.
Smerna tablica nas je najprej usmerila na Ovčjak (575m), kjer so se odprli lepi razgledi. Z vrha smo se spustili nazaj do ceste. Na vrh Trstelja smo se povzpeli po lahki, sicer neoznačeni poti. Trstelj je razgleden vrh, najvišji v grebenu Črnih hribov.
V Stjenkovi koči smo se podprli, nekateri iz nahrbtnika, eni pa z dobrotami v koči.
Vračali smo se delno po drugi poti, kjer nas je pozdravil raznobarvnih ruj.
Končali smo spet v Pedrovem, kjer nas je čakal avtobus.
Kljub dvomljivi vremenski napovedi nam je vreme služilo tako da smo preživeli lep dan.
foto tu
25. pohod
SNEŽNIK
4. 11. 2023
št. udeležencev: 7
vodnik/pripravnik: Sebastjan Bašek
4. 11. 2023 sem imel svojo prvo pripravniško turo vodnika pod mentorstvom Irene Sedej.
Zbralo se nas je 7 udeležencev in en pes, do izhodišča, Planinski dom Sviščaki, smo se odpeljali z dvema avtomobiloma.
Pred štartom sem imel uvodni pogovor, pojasnil sem načrt poti, po kateri bomo hodili in okvirne postanke.
Vso pot nas je spremljalo sonce, ki nas je po dobrih 40 minutah hoje prisililo, da smo se malo ustavili, slekli odvečna oblačila in malo popili. Nato pa smo imeli daljšo pavzo, ko smo prišli do Snežniškega rezervata. Tam smo občutili snežniški mraz, ki nas je shladil, zato smo jo mahnili naprej proti cilju, kamor smo prispeli po dobrih dveh urah in 20 minutah in moram reči, da smo imeli lepo presenečenje na vrhu. Pri minus 5 stopinjah smo imeli sonce, oblake in razglede do morja. Po dobre pol ure smo zapustili vrh in se vrnili v dolino, po poti pristopa, ter se ob povratku v domu Sviščaki ogreli s toplim čajem ter analizirali uspešno zaključen pohod.
Moram povedati, da se veselim naslednje ture, ki jo bom spet vodil.
foto tu
24. pohod
STOLP ZDRAVJA IN VESELJA NA RUDNICI
7. 10. 2023
št. udeležencev: 11
vodnik: Rudolf Janez
Ducat planincev se nas je v sobotnem jutru zbralo na ŽP. Logatec in čakali na vlak za Ljubljano, ki pa ga ni bilo od nikoder. Ko je le prispel je odpeljal z veliko zamudo (40min) Nadaljna zveza v Ljubljani za Podčetrtek pa ni čakala in je odpeljala brez nas. Na naše veliko presenečenje so nas v Ljubljani presedli na vlak ICS (najvišji rang vlaka) za Maribor. ki je nato napravil izredni postanek na postaji Grobelno, kjer nas je čakal "pobegli" vlak iz Ljubljane. Res pohvalno SŽ!!
V termah Olimia smo si najprej privoščili kavo, nato pa nadaljevali proti gradu Podčetrtek ki pa je v fazi obnove. Malo strmejša pot nas je pripeljala do zavetišča Šmarnica, kjer smo si privoščili daljši oddih in uživali v razgledih. Krajši vzpon nas je pripeljal do stolpa na Rudnici (35m) Z njega je res enkraten razgled daleč naokoli.
Pot nas je skozi gozdove peljala do Olimja. Vmes smo se ustavili v koči Čarovnica, kjer so si ustvarjalci res dali prosto pot v svet domišljije. Še skok na Jelenov greben, kjer se pase velika čreda damjakov.
Mimo samostana, kjer je velik zeliščni vrt, smo zavili še do čokoladnice, kjer so se nekateri oskrbeli z njihovimi dobrotami. Da se ta del Kozjanskega razvija priča zelo veliko obiskovalcev.
Še slabo uro hoje do Podčetrtka kjer smo počakali vlak, tokrat brez zapletov, ki nas je odpeljal proti domu.
foto tu
23. pohod
1. 10. 2023
11. ETAPA NPP
št. udeležencev: 12
vodnik: Rus Jernej
Prvega oktobra 2023 smo člani PS Logatec prehodili enajsto etapo NPP od Begunj pri Cerknici čezVinji vrh prek Padeža na Pokojišče.
Pri gasilnem domu je bil daljši postanek za malico. ker nam je bilo dano zelo lepo vreme smo sklenili, da podaljšamo pot preko Tolstega vrha , mimo Suhe štirne , čez Zgornji Lom do železniške postaje v Logatcu.
Pri Balinčku smo dobro utrujeni sedli in se okrepčali, ogledali tekmo balinarjev ter načrtovali še zadnji del poti.
22. pohod
RUDNICA
št. udeležencev: 13
vodnik: Alenka Mrak
Rudnica je gora ob Bohinjskem jezeru, ki zamejuje Zgornjo in Spodnjo bohinjsko dolino.Visoka je 946m. Nekoč so tu rudarili, od tu njeno ime.
Kadar smo šli planinarit v Julijce, so nam običajno padle v oči njene vzhodne strme stene, vendar se nam do sedaj ni zdela zanimiv cilj. Kako smo se zmotili, smo spoznali na tokratnem pohodu. Njen dolg hrbet in vrh sta nas presenetila s prelepimi razgledi na vse strani. Z razgledne točke na Pečeh se nudi Bohinjsko jezero kot na dlani, z vrha pa se nam odprejo Julijci in obe bohinjske doline.
Mi smo se podali na pot od jezera in odšli najprej na Peč, kjer smo bili navdušeni nad razgledom. Dan je bil lep in jezero se nam je prikazalo v vsej svoji lepoti. Tudi na vrhu, kjer smo si vzeli čas za malico, smo občudovali razgled. Od tu smo se po drugi poti spustili v Staro Fužino, kjer smo si privoščili kavico. Čeprav je že september, je bil dan čisto poleten, s še vedno visoko temperaturo. Voda v jezeru je bila še vedno topla, zato smo veselo zaplavali in si sprostili utrujene mišice.
Sedaj bomo za vedno vedeli, da je tudi ta gora zanimiva za obisk.
21. pohod
KRETA
21. 9. do 28. 9. 2023
št. udeležencev: 20
Septembra se je v pozdrav jeseni odpravilo na sončno Kreto 20 članov Planinskega društva Logatec v sodelovanju z agencijo Barbara adventure. Iz Logatca smo se odpravili 21. 9. 2023, v zgodnjih jutranjih urah do letališča Treviso, od tam pa z letalom na Kreto, kjer nas je pričakala vodnica Barbara Kuhar in pa vroče poletne temperature. Prvi dan smo si ogledali mesto Chania, drugo največje mesto na Kreti. Vse naslednje dni pa smo uživali in hodili po zanimivi pokrajini grškega otoka. Prehodili smo dve soteski, Irini in Samaria, osvojili dvatisočak Gigilos 2080 m, se kopali v kristalno čistem morju in počivali na mirnih plažah najlepših zalivov. Ves čas nas je spremljal vonj sredozemskih rastlin, predvsem žajblja, in pa vroče poletno sonce, ki ni popustilo do predzadnjega dne. Med vasmi, v katerih smo prespali, smo uporabljali javni prevoz od avtobusov, ladjic in tovornjakov. Domačini so bili prijazni in ustrežljivi, taverne in njihovi kuharji pa so poskrbeli, da so bile naše brbončice na polno zadovoljne in želodci siti in polni moči za vsakodnevne podvige. Grška hrana ima res svoj čar.
Zastavljene cilje smo po večini osvojili, naužili se grškega sonca, hrane, olivnega olja in smeha v prijetni družbi. S seboj domov smo 28. septembra odnesli poln nahrbtnik grških dobrot, prigod in spominov. Z željo, da se naslednje leto ponovno snidemo na novi lokaciji lepih razgledov in izzivov.
Po Kreti nas je vodila izkušena vodnica Barbara Kuhar, ki ima svojo agencijo Barbara Adventure, za katero smo se vsi strinjali, da bi se z njo odpravili ponovno tudi naslednje leto.
foto tu
20. pohod
10. 9. 2023
VISOKI KANIN, 2587
št. udeležencev : 11
vodnik: Rudolf Janez
Lepo septembrsko nedeljo smo logaški planinci izkoristili za pohod na Visoki Kanin (2587m). Tura bi morala biti že julija, vendar je bila odpovedana, ker je bilo na Kaninu še kar nekaj snežišč . Zgodaj smo se odpeljali proti Bovcu, tako da smo bili med prvimi potniki na žičnici, ki začne voziti ob 8h. Nekateri so se odločili za " sprehod "do Prestreljeniškega okna, ostali pa smo se podali v smeri Visokega Kanina. Kmalu so nas pričakale jeklenice in klini. Sledil je pravi sprehod, ko smo prečili melišče nad Kaninskimi podi. Nato pa zahtevno vzpenjanje, pa tudi na nekaterih mestih spuščanje. Ko smo dosegli vrh Kanina so se odprli enkratni razgledi. Montaž, Viš, Jalovec, Mangart, Triglav...Vrh je bil ta dan zelo obiskan, posebej z italijanske strani (ferata)Vračali smo se po isti poti. Da je treba pred tako zahtevno turo preveriti opremo je občutila pohodnica, ko ji je poslušnost odpovedal podplat na čevlju. Okrepčali smo se v koči pri "D" postaji. Čakala nas je še vožnja z žičnico v dolino in dolga pot po Keltiki do Logatca.
foto tu
19. pohod
26. 8. 2023
JEREBICA, 2126m
št. udeležencev: 8
vodnik: Tina Korenč
Sobota, 26.8.2023, je logaškim planincem ponudila čudovite razglede z Jerebice ali po italijansko Cima del Lago. Izhodišče smo izbrali iz Belih vod, malo naprej od Rabeljskega jezera. Jerebica je slovensko italijanska gora, med dolino Možnica in Jezersko dolino na italijanski strani visoka 2126m. Z vrha so čudoviti razgledi na Mangart in Jalovec, Loško steno, Rombon in Kaninsko pogorje, na drugi strani pa na mogočna Viš in Montaž. Spodaj pa se sveti biser Rabeljsko jezero, katero nam je po srečni vrnitvi v dolino nudilo prijetno osvežitev, najbolj pogumni smo zaplavali v prijetnih 20 stopinjah topli vodi. Domov nas je 8 planincev srečno dostavil Miro, Jur bus.
foto tu
18. pohod
19. - 22. 8. 2023
36. pohod Logatec - Triglav
št. udeležencev: 22
vodnik: Rudolf Janez
Sobota, 19. avgust: V zgodnjih jutranjih urah, še v globoki temi, se je 22 logaških planincev podalo na 36. pohod Logatec Triglav. V Žibršah so nas pozdravili prvi sončni žarki. Po ustaljenih postankih smo prvi dan prispeli do Labinj, kjer smo prespali. Kakor kdo, ko igra ansambel male nočne glasbe.
Drugi dan smo se preko Porezna spustili do Petrovega brda, kjer nam je Rudi, kljub temu da je koča zaprta, pripravil odlično pašto. Strm vzpon na prelaz Vrh Bače in spust v Bohinjsko Bistrico, kjer smo si privoščili osvežilno pijačo. Hvala Anže. Še dobro uro hoje in prispeli smo v Studor. Tuš, večerja, počitek. Pravi užitek.
Tretji dan smo nadaljevali do koče na Uskovnici, kjer smo se poslovili od spremljevalnega kombija in Janeza Slabeta. Tu sta nas zapustila dva pohodnika. Žal pa sta nas, zaradi težav s prebavo, zapustila oba Anžeta.Ostali smo v polni opremi nadaljevali preko Konjščice, Vodnikovem doma do koče Planika.
Četrti dan: zgodnje vstajanje, tako da smo se ob 6. uri odpravili proti vrhu Triglava, ki smo ga dosegli v uri in pol.
Obvezno slikanje, krst pohodnikov, ki so prvič osvojili našega očaka. Bravo, Marta, Marija, Jure !!! Spust mimo Planike do Pokljuke, kjer nas je pričakal avtobus. Vožnja v Logatec in večerja v gostilni Tabor.
Sončno vreme nas je spremljalo vse štiri dni, kot že dolgo ne. Bilo pa je, resnici na ljubo, zelo, zelo vroče. Potrebno je bilo veliko tekočine. S svojimi vici pa sta nam močno krajšala čas Peter in Frenk.
Zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi tega pohoda.
Se vidimo na 37. pohodu! foto Logatec Triglav
Janez Rudolf
17. pohod
23. 7. 2023
OJSTRICA
št. udeležencev:
vodnik: Tina Korenč
V nedeljo, 23.7.2023, smo logaški planinci osvojili Ojstrico, 2350 metrov visok vrh v Kamniško Savinjskih Alpah. Na pot smo se podali iz planine Podvežak, šli čez Malo Ojstrico, katere vrh krasi mini replika Aljaževega stolpa, nato pa v megleno sončnem vremenu vsi uspešno osvojili tudi glavni vrh. Z vrha smo se spustili na planino Korošico, kjer osvežitev nudijo v kontejnerju, na mestu pogorelega Kocbekovega doma. Pošteno utrujeni smo se čez planino Korošico vrnili do izhodišča, kjer nas je čakal kombi, s katerim nas je varno pripeljal in odpeljal Nejc.
foto tu
16. pohod
25. 6. 2023
KOMENDSKA KROŽNA POT
število udeležencev :15
vodnica: Alenka Mrak
V planinskem domu smo si osvežili grla in se dobre volje odpeljali proti domu.
foto tu
15. pohod
18. 6. 2023
Vodnica: Tina Korenč
V nedeljo, 18. 6. 2023, smo logaški planinci osvojili »Bovški Materhorn«, Svinjak, znamenito vzpetino sredi Bovške kotline. Ni med najvišjimi, je pa med strmejšimi hribi v Posočju. Razgled z vrha je ob jasnem vremenu enkraten, vidimo namreč precej vrhov Zahodnih Julijcev, Kaninsko pogorje, pa tja v Rezijo seže pogled. Na vrhu je namesto vpisne skrinjice mini replika Aljaževega stolpa in pa žig. Skoraj celo pot do vrha in nazaj nas je spremljala lokalna koza, verjetno, da se ne bi izgubili. Na vrhu smo se spoznali še s planinci iz Zagreba, Planinarsko društvo Planinorci, ki so nas prijazno povabili, da jih kdaj obiščemo in skupaj prehodimo njihove planinske poti. Seveda se bomo povabilu odzvali, takoj ko bo možno.
foto tu
14. pohod
3. 6. 2023
POHOD PO JAKOBOVI POTI
število udeležencev: 9
vodnica: Alenka Mrak
Jakobova pohodniška pot je speljana po celi Sloveniji. Ima več krakov, mi smo se lotili dolenjske veje, ki se začne v Slovenski vasi in vodi do Ljubljane. Začeli smo pri koncu te poti, od Cikave pri Grosupljem do Ljubljane.
Padal je še dež, ko se nas je devet planincev pripeljalo z avtobusom v Cikavo. Po kakšnem kilometru, ko smo zapustili asfalt in prišli v gozd, je dež prenehal. Ves dan nato smo imeli lepo vreme. Največji del poti smo hodili po gozdovih Pugleda in Golovca. Ko smo dosegli vrh Magdalenske gore na 504 m, smo na informativni tabli prebrali, da je tu bilo nekoč obsežno arheološko najdišče iz železne dobe. Hodili smo naprej čez vasi Premete in Repše, od koder smo čez obširne planote občudovali razgled na sever in jug. Pred Orlami nas je čakalo še kar nekaj gozda, nato pa smo se ustavili v tamkajšni gostilni, ki je priljubljena točka Ljubljančanov. Povzpeli smo se na njihov razgledni stolp, od koder se vidi celotno Ljubljansko barje. Privoščili smo si daljši postanek, se najedli njihovih dobrot, nato pa krenili še na preostanek poti mimo observatorija v Ljubljano. Prečkali smo Grubarjev kanal in pohiteli proti avtobusni postaji, kjer smo ujeli avtobus za Logatec.
Bilo je lepo in zanimivo doživetje.
foto tu
13. pohod
28. 5. 2023
13. POHOD PO LOGATCU
število udeležencev: 100
vodnik Jernej Rus
Na že trinajstem pohodu po okolici Logatca se je zadnjo nedeljo v maju zbralo 100 pohodnikov. Izpred Narodnega doma smo se po uvodnem nagovoru vodnika Jerneja Rusa ter župana Berta Menarda podali na pot čez Koš. V bivših vojašnicah so nam veterani vojne za Slovenijo ter ZB NOV predstavili svoje prostore z muzejem. Po skupnem fotografiranju smo pot nadaljevali proti Slemenu (577 m), nato pa se spustili do spomenika sestreljenemu ameriškemu bombniku B-24H in posadki. Na kratko smo se seznanili s takratnim dogodkom ter pot nadaljevali do lesene brunarice na Pustem polju. Tam smo si malo oddahnili in se okrepčali, jamar Viko pa nam je razložil, kako so nekoč vode iz rovtarske smeri tekle po površju proti Logatcu.
Pot nas je nato mimo bunkerja na Rupnikovi liniji vodila do visokega barja pri vasi Prezid
pod Zaplano. Na tamkajšnji razgledni ploščadi je vodnik povedal več o nastanku barja ter o tamkajšnjem rastlinstvu. Sledil je povratek po markirani Logaški poti do železniškega predora iz 1. svetovne vojne. S svetilkami smo prehodili njegovo 300-metrsko dolžino, ki žal še vedno čaka na obnovo.
Ob zaključku pohoda se je vodnik povzpel na repliko ozkotirne »mašinke«. Za podporo in pomoč se je zahvalil Občini Logatec, županu Bertu Menardu, Mihaeli Rus iz Gostilne in pizzerije Tavžentroža, jamarju Viku Verbiču, lastniku brunarice Bojanu Jeršinu, Petru Logarju, Marjanu Jerini, Vesni Jerina ter članom PD Logatec.
Zahvaljujemo se udeležencem za množični obisk in vabimo na 14. tradicionalni pohod ob letu osorej.
Vodniški odsek PD Logatec
foto tu
12. akcija
21. 5. 2023
50 LET PD LOGATEC IN SREČANJE PLANINCEV NOTRANJSKE
število udeležencev več kot 130
Logaški planinci smo v nedeljo, 21. maja, obeležili 50 let delovanja društva. Ob tem prazniku smo organizirali pohod s Kalc do ostankov rimske trdnjave na Lanišču, kjer nam je Janez Slabe prijazno povedal nekaj o zgodovini teh krajev. Pot nas je vodila naprej do razgledišča. Tam je bila daljša pavza, da smo se malce okrepčali in pod vodstvom vodnika Jerneja Rusa nadaljevali do koče Na ovinku v Grčarevcu, kjer je več kot 120 pohodnikov čakal divjačinski golaž in pijača.
Medtem se je odvijalo kolesarjenje pod vodstvom Andreje Butina Čalič, več kot 20 kolesarjev je odpeljalo kar dolg krog, čez 40km so prekolesarili in precej višincev se jim je nabralo. Za vsak okus se je dogajalo, kasneje, po uradnem delu, smo se tudi zavrteli ob spremljavi ansambla Bratje iz Logatca. Še vreme nam je bilo naklonjeno, res smo lahko uživali v naravi, gibanju in druženju.
Po pohodu in kolesarjenju smo se zbrali pred kočo in z zanimanjem spremljali uradni del slovesnosti, na katerem so podelili priznanja najbolj aktivnim dolgoletnim članom društva. Spregovorili sta bivša in sedanja predsednica, Alenka Mrak in Tina Korenč, župan občine Logatec Berto Menard, predsednik ŠD Logatec Klemen Trpin, v imenu notranjskih planincev in predsedstva PZS nas je pozdravil Damjan Debevec.
V ozadju, na kamionu, je že čakal ansambel, da nam zaigra in najbolj pogumni so se zavrteli, pa čeprav na pesku in po prehojenih kilometrih. V dobri družbi se pozabi, če te malce špika v križu ali trga v kolenu! Gibanje in energija iz narave nam lahko olajšata tudi marsikatero zdravstveno težavo... Divjačinski golaž, po domače, za gasilsko mizo, v nasmejani družbi, je po pripovedovanju teknil vsem!
Želimo si, da bi v naše vrste pristopilo čimveč mladih in da se še več planincev, članov, tudi aktivno udeleži pohodov in akcij, ki jih pripravljamo tekom celega leta.
Ob visokem jubileju smo izdali tudi Almanah, ki si ga lahko ogledate/ sposodite v prostorih društva, med uradnimi urami, ki so ob četrkih med 18h in 20h.
Še enkrat zahvala vsem sponzorjem in ostalim, ki ste podprli dogodek. Posebna zahvala pa našim zaslužnim, dolgoletnim članom, ki so uspeli pripeljati društvo do tega jubileja!
foto tu
11. pohod
6. 5. 2023
KRIŠKA GORA IN TOLSTI VRH
število udeležencev: 11
vodnica: Tina Korenč
V nedeljo smo se planinci iz Logatca odpeljali v Tržič. Pohod smo začeli pri cerkvi sv. Jožefa, pot do koče na Kriški gori je iz Tržiča razmeroma strma in do zaslužene kave smo potrebovali dobre dve uri. Po malici v koči smo pot nadaljevali po grebenu na Tolsti vrh, ki je najvišji vrh Kriške gore. Vreme nam je služilo, zato smo imeli krasne razglede naokoli. Z vrha smo pot nadaljevali po strmi poti do planine Mala Poljana in naprej do Doma pod Storžičem, kjer pa smo si privoščili kosilo in osvežilno hidracijo. Zares vse pohvale osebju Doma pod Storžičem, ki so nas zelo lepo postregli in prijazno pogostili. Na pohodu nas je uživalo 11 planincev.
foto
10. akcija
4. 5. 2023
DELOVNA AKCIJA NA RAZGLEDIŠČU
število udeležencev: 11
Na skupni akciji; vzdrževanje ter obnova razgledišča, dostopne poti, urejanje okolice, saniranje vojaške opazovalnice pod razglediščem, je sodelovalo 11 planincev.
Skupno je bilo opravljenih 76 ur prostovoljnega dela.
Narejena je nova miza na zunanjem prostoru.
Pri vojaški opazovalnici smo očistili zemljo, nasuli kamenje, čez pa dali gramozni pesek 16mm. Na izravnani del pa smo postavili preproste klopce.
Obnovili 6 dotrajanih stopnic ter ograjo do opazovalnice.
Posuli stezo od ceste do razgledišča in naprej do opazovalnice z lesnimi sekanci, pobarvali ograjo ter mizo.
Odstranili podrast pod razglediščem.
Delo je vodil gospodar razgledišča Nejc, pomoč pa so dali Vera Rus, Wochl Pavla, Wochl Zvone, Drago Mivšek, Sonja Rahne, Alenka Mrak, Kobasič Nevenka, Šram Milan, Rudolf Janez, Rožmanec Jože.
Sekance je daroval Alpimex, gramoz daroval kamnolom- peskokop Čerin.
Deske za mize daroval Rus.
foto tu
9. pohod
23. 4. 2023
ČRMOŠNJIŠKE STENE
število udeležencev: 20
vodnik: Jernej Rus
V nedeljo, 23. 4. 2023, se je 20 logaških planincev z avtobusom odpeljalo na Črmošnjice. Pohod smo začeli pri cerkvi in nadaljevali ob divjem potoku do markirane poti do nekdanjega kočevarskega naselja Ašalice. Po 2 urah hoje smo prispeli na vrh, kjer je bil počitek. Razgled sega na Kočevski Rog - Črmošnjiško dolino ter smučišče Gače. Spuščali smo se po nemarkirani poti, mimo bodičevega gozda, kjer raste božje drevesce izjemnih velikosti, do vasi Brezovica, do izvira divjega potoka. Po 5 urah smo zaključili naš pohod.
foto tu
8. pohod
30. 5. 2023
GRMADA NAD VELIKIMI LAŠČAMI
število udeležencev: 10
vodnica: Alenka Mrak
Vremenska napoved je bila slaba, pa se je vseeno deset najbolj pogumnih planincev pripeljalo v Ljubljano in nato naprej v Velike Lašče. Za ta pohod smo se odločili prepeljati z avtobusi javnega prometa, saj ima večina kartico za brezplačne vožnje, ostali pa nedeljski 70% popust.
Pot smo pričeli na Levstikovem trgu v Velikih Laščah, kjer stoji spomenik Franu Levstiku, ki se je rodil v tem kraju. Po petnajstih minutah smo prišli v gozdove Male gore, ki so ta čas spomladansko zeleni. Pot je bila več ali manj zložna, le malo pod Kamnim vrhom je postala rahlo strmejša. Na vrhu smo uživali v obširnem razgledu po dolenjskih vaseh in hribovju. Privoščili smo si kratek počitek, se nato spustili mimo Planinske koče, ki je največkrat zaprta in nadaljevali pot proti Grmadi. Premagati smo morali še eno krajšo strmino in že smo bili na vrhu, kjer stoji koča turističnega društva Ribnica. Odprl se nam je pogled na ribniško dolino in kočevske gozdove. Prijazna oskrbnica nas je postregla s toplim čajem, zaradi hladnega vetra se nam je zelo prilegel. Ko smo se malo po dvanajsti uri začeli spuščati nazaj v dolino, je posijalo sonce in nas grelo vse do konca poti. Ves čas smo uživali v razgledih , saj je bilo ozračje zelo čisto.
V Velikih Laščah smo imeli še skoraj eno uro časa do prihoda avtobusa. Blizu je pekarna in bife Kukelj, kjer smo si privoščili pijačo, nekateri pa slaščice in sveže pečeno pehtranovo potico.
Strinjali smo se, da pravi planinec ob slabi napovedi vremena ne sme obupati. Nas je vreme nagradilo, ni bilo dežja, popoldan nas je grelo sonce.
foto tu
7. pohod
ČISTILNA AKCIJA
22. 4. 2023
št. udeležencev: 13
Na dan zemlje, 22.aprila, se logaški planinci vedno odpravimo na čistilno akcijo po naših planinskih poteh okoli Logatca. Letos se nas je zbralo 13. Vodja akcije je bil Janez Slabe. Razdelil nam je vreče, nas razdelil v skupine in nam določil dele poti, ki jih moramo očistiti. Vsega skupaj smo nabrali 15 vreč smeti, še največ, kar 10, na območju od industrijske cone do Loma. Tam smo na žalost morali pustiti večje kose kot so gume, star štedilnik in dele pohištva. Na ostalih markiranih poteh ni bilo zelo veliko smeti, toda konzerve od piva in plastenke za vodo nekateri nikakor ne morejo odnesti domov. Vreče smo pustili na dogovorjenih mesti, kasneje jih je pobral Janez in jih odpeljal na smetišče.
Po koncu akcije smo se zbrali na »kavici« v Grajskem parku.
Opravili smo koristno delo, vendar vedno pospravljamo za nemarneži!
fototu
6. pohod
2. 4. 2023
SREDNJA GORA
št. udeležencev 17
vodnik Rudolf Janez
Da smo premagali tisočake, se tokrat ni bilo potrebno peljati daleč. Izhodišče je bila vas Podkraj, od koder smo že videli vse tri vrhove današnjega pohoda.
Najprej smo se povzpeli na Križno goro (1162m). Pot je najprej potekala zložno preko pašnikov, le vršni del je bil bolj strm.
Z vrha je bil lep razgled proti Primorski in morju. Nekateri so se povzpeli na razgledni stolp, kjer je bil razgled še lepši.
Nadaljevali smo v smeri Sv. Duha (1221m), kjer stoji cerkvica. Na sedlu pod vrhom nas je prijetno presenetila množica cvetočih kronic. (veliki zvonček)
Po počitku in malici smo se po labirintu gozdnih poti povzpeli še na Srednjo goro (1275m). Zadnji del poti smo prehodili po lažjem brezpotju. Na nekoč označeno pot nas tu in tam spominjajo obledele markacije.
Še zložen spust po kolovozih, ob katerih se je bohotil čemaž, in travnikih, do našega jutranjega izhodišča.
Kljub ne čisto jasni vremenski napovedi je bilo vreme prav prijetno za pohod.
foto tu
5. pohod
19. 3. 2023
SVETI MIKLAVŽ - UŠTE - GEOSS SLIVNA
število udeležencev: 15
vodnica: Alenka Mrak
Kraji, kjer smo hodili tokrat, so del Zasavske planinske poti. Za pot tja in nazaj smo tokrat uporabili javni prevoz- vlak.
Naše izhodišče je bila železniška postaja Jevnica, od koder smo visoko nad nami že uzrli hrib s cerkvijo Sv. Miklavža. Prečkali smo reko Savo, prešli vas Senožeti, nato pa se približno dve uri zlagoma vzpenjali do vrha. Sprejel nas je kar močan veter in obširen razgled na Zasavje in Ljubljano. Od tu nas je vodila grebenska pot do Planinske koče na Uštah, kjer smo si privoščili odmor in občudovali razgled na vse naše Alpe, od Kamniških do Julijcev. Do Geossa na Slivni smo hodili ves čas po gozdu, vmes smo na hribu Pivkelj občudovali nepregledno rastišče pomladanskih kronic. Ob obeležju, ki zaznamuje težišče Slovenije, na Geossu na Slivni, smo ponovno počivali, nato pa nas je čakal še uro in pol dolg spust v Kresnice.
V dolino smo prišli skoraj uro prezgodaj, vendar nam ni bilo težko čakati na vlak, saj smo bili vsi zelo dobre volje in bili navdušeni nad prehojeno potjo. Hodili smo skoraj sedem ur.
Foto Geoss
4. pohod
HLEVIŠKA PLANINA, 908M
12. 3. 2023
št. udeležencev 14
vodnik Rudolf Janez
Sončno Gregorjevo nedeljo smo logaški planinci izkoristili za pohod na Hleviško planino. Zapeljali smo se do Divjega jezera v bližini Idrije, kjer je bilo naše
izhodišče.
Preko brvi smo prečili Idrijco in nadaljevali po stezi, ki pelje v Idrijsko Belo. Po polurni hoji smo pri odcepu zavili na malo bolj strmo pot, ki pa se je kmalu spremenila v bolj položno. Ta nas je pripeljala na razgledni vrh Čekovnik. Od tu se je že videl vrh Hleviške planine in koča pod njo.
Po uri hoje smo dosegli vrh, kjer smo se odpočili in uživali v razgledih.
Ker je pohod tradicionalen, za 8. marec, dan žena, so planinke obdarili z rožico.
Čakal nas je še spust v Idrijo, kjer smo si že zjutraj priskrbeli prevoz.
foto tu
3. pohod
ČAVEN
8. 2. 2023
Udeleženci: 10
Vodnik: Rudolf Janez
V hladnem, prazničnem jutru smo se mimo Cola zapeljali do Predmeje, izhodišču našega pohoda. Zaviti v topla oblačila in opremljeni z derezami, smo se odpravili v smeri koče na Čavnu. V toplem objemu koče smo se ogreli in privoščili malico.
Nadaljevali smo v smeri Kuclja, vendar se zaradi močne burje nismo povzpeli nanj.
Mimo koče na Mali gori smo se spustili na označeno Srednječavensko pot. Na izpostavljenih mestih je bila potrebna večja previdnost zaradi močnih sunkov burje.
Pohod smo zaključili pri kamnolomu, kjer smo že zjutraj poskrbeli za prevoz nazaj.
Foto tu
TEČAJ VARNEGA GIBANJA V GORAH POZIMI
28. - 29. 1. 2023
Število udeležencev: 6
28. in 29. januarja smo uspešno izvedli naš prvi tečaj v zimskih razmerah. Tečaj je vodil mednarodni
gorski vodnik Matej Jeram, ki ima zelo veliko izkušenj s tovrstnimi tečaji in usposabljanji. Tečaj je
potekal v zares zimskih razmerah na Zelenici. Zbrali smo se ob 8 uri zjutraj na Ljubelju, od koder se
nas je 6 tečajnikov in vodnik podalo proti Koči na Zelenici, imenovana tudi Gorniški učni center. Po
kavici smo se odpravili na teren, kjer smo spoznali pravilno (primerno) zimsko opremo ( cepine,
dereze, lavinski trojček, kako se obleči pozimi, …). Spoznali smo pravilno uporabo žolne ( naprave za
iskanje zasutega v plazu), delali prerez snežne odeje, ki nam pove stopnjo nevarnosti za snežni plaz.
Ko nas je že pošteno zazeblo, smo odšli v kočo, nato pa po zasluženi malici poslušali še teme iz prve
pomoči, si izmenjali svoje izkušnje, ter tako lažje dočakali zares dobro večerjo v do zadnjega kotička
polni koči.
Naslednji dan po zajtrku je sledila tura na vrh Ljubeljščice, kjer smo lahko pridobljeno znanje aplicirali
še v praksi, čeprav razmere niso bile ravno idealne (beri: velika količina puhastega snega, udiralo se
je do riti). Razgled z vrha pa je bil fantastičen. Ob vračanje nazaj smo pred kosilom še enkrat ponovili
izkopavanje zasutega pod plazom, sondiranje in uporabo žolne. Denis, naš sošolec na tečaju, pa je
prikazal tudi sprožitev nahrbtnika z zračno blazino. Tečaj smo zaključili z okusnim kosilom in analizo.
Na tem mestu še enkrat pohvalim osebje koče na Zelenici za gostoljubje, prijaznost in okusno hrano,
kljub veliki gneči v koči, smo bili res izvrstno postreženi.
Uživali smo Marko, Denis, Matjaž, Sebastjan, Aleksandra, Tina in Matej.
foto tečaj
2023
2. pohod
POHOD PO POTI SLOVENSKEGA TOLARJA
14. 1. 2023
Udeležencev: 16
Vodnik: Jernej Rus
Po dveh letih korone smo se 14. 1. 2023 planinci PD Logatec udeležili pohoda po poti slovenskega tolarja. Ob pol 7 smo se zbrali na parkirišču pri Krpanu in z avtomobili odpeljali do Ljubljane, na Dolgi most, kjer smo se pridružili planincem PD Škofja Loka in nadaljevali z avtobusom do Osredkar pri Podsredi. Na štartu nas je pozdravila predsednica PD Brežice in pobudnik postavitve spomenika v spomin slov tolarja, Ivko Godler. Po kratkem nagovoru se je okrog 100 pohodnikov napotilo proti Velikemu vrhu. Na poti pri KS Osredek so domačini pripravili postajo s toplimi napitki in prigrizki. Nato smo nadaljevali po grebenu do vrha, kjer stoji spomenik edini slovenski valuti - tolarju. Zapeli smo tudi slovensko himno. Nato smo pot nadaljevali proti izhodišču poti, čez Pusti vrh s čudovitimi razgledi na Kozje,Veternik, Boč, Donačko Goro. Na zaključku poti nas je čakala okusna malica in pijača.
Bilo je lepo druženje v lepem sončnem vremenu.
Foto tu
2023
1. pohod:
BEVKOV VRH
02. 01. 2023.
2022
23. pohod
Pohod po poti Cankarjeve matere
vodja pohoda: Alenka Mrak
število udeležencev: 11
Nekaj zadnjih let se udeležujemo tega tradicionalnega pohoda, ki je bil letos že štiriindvajsetič in je vedno 26. decembra.
Letos se nas je zbralo enajst pohodnikov. Pot poteka od cerkve v Vrzdencu, čez Žažar na razgledni vrh Gradišče in preko Stare Vrhnike na Vrhniko. Posvečen je spominu na Cankarjevo mater, ki je te kraje velikokrat prehodila, saj se je rada vračala v rodni Vrzdenec.
Pri cerkvi se vedno začne kulturni program, kjer Damjan Debevc, ki igra Cankarja, govori nekaj o življenju Cankarja in njegove matere. Na različnih točkah na poti nam na pamet pove nekaj njegovih črtic. Govori glasno in doživeto, vedno mu poslušalstvo navdušeno ploska.
Na poti so nas dvakrat pogostili z dobrotami, ki so jih napekle prizadevne članice Turističnega društva Horjul, ki je bil letos organizator tega pohoda.
Tako doživeti našega slavnega pisatelja je nekaj posebnega, zato se radi vračamo.
2022
22. pohod
Javornik, 18.12.2022
Vodja pohoda. Janez Rudolf
Število udeležencev : 8
Tudi letos smo se logaški planinci udeležili tradicionalnega pohoda na Javornik. Pohod smo pričeli v Črnem vrhu in se preko Šajsne ravni, po grebenski poti, podali do Pirnatove koče. Kljub oblačnem in meglenem vremenu je vladala prava zimska idila.
Pri koči smo se udeležili krajše slovesnosti. Mladi pevci so zapeli nekaj rodoljubnih pesmi. Tudi harmonika je zaigrala. Govorci so opisali dogodke iz decembra 1943, zaradi česar tudi je ta spominski pohod.
Pri domačiji Medvedovih smo se ob kmečki peči pogreli in okrepčali.
Po krožni poti smo se vrnili v Črni vrh.
fotoJavornik
2022
21. pohod
Kolovrat, 20.11.2022
Vodja pohoda: Janez Rudolf
Število udeležencev: 12
Megleno in deževno nedeljsko jutro ni bilo ravno obetavno, pa vendar je skupina planincev verjela , da je na tolminskem koncu vendarle drugače. In res. Vse bolj smo se bližali Tolminu, vedno bolj se je jasnilo. Po krajšem postanku v Tolminu smo se odpeljali do prelaza Solari, našemu izhodišču.
Najprej smo se povzpeli na vrh Na gradu, kjer je lepo urejen Muzej na prostem. Vojaški položaji in strelski jarki so obnovljeni in vredni ogleda. Nadaljevali smo po stezi imenovana "Pot miru" preko Trinskega vrha, Nagnoja, do najvišjega vrha Kolovrata, Kuk (1243 m). Razgledi z vseh vrhov so bili resnično lepi. Krn, Kanin, Matajur, Benečija so bili kot na dlani.
Po okrepčilu smo se po cesti na italijanski strani spustili do koče Solari, kjer nas je čakal prevoz. Zadovoljni smo se vrnili, v še vedno megleni Logatec.
foto Kolovrat
Predavanje Orientacija
11.11. in 17.11.2022
Predavatelj: Miran Nagode
Število udeležencev: 7
11. 11. in 17.11.2022 smo v Planinskem društvu organizirali delavnico na temo Orientacije, spletni zemljevidi in GPS sledi. Delavnico je odlično izpeljal Miran Nagode.
Udeleženci smo se spoznali z novejšimi spletnimi zemljevidi in aplikacijami, se tudi praktično poigrali z njimi. Izvedeli smo kar nekaj novosti, med njimi aplikacijo PZS, maPZS, se jo naučili brati, se poigrali z njeno vsebino; zagotovo je zanimiva in uporabna za laičnega uporabnika.
V spomladanskem času pa se bomo odpravili pridobljeno znanje uporabiti tudi na teren.
Orientirali smo se Anda, Sandra, Andreja, Igor, Marko, Boštjan in Tina.
19. pohod
Hudournik, 1148 m
6.11.2022
Vodja pohoda Rudolf Janez
Št. udeležencev 19
Lepo, sončno nedeljo smo izkoristili za pohod po planotah Vojskega. Mimo Idrije smo se po ovinkasti cesti zapeljali do Vojskega. Iz centra vasi smo se po cesti podali v smeri našega cilja - Hudournik.
Ogled partizanske tiskarne smo izpustili, ker zahteva kar nekaj časa in previdnosti.
Na vrhu planote je tudi lepo urejeno partizansko pokopališče
Bolj smo se bližali vrhu Hudournika, bolj so se odpirali razgledi. Na vrhu je vpisna skrinjica in žig ter lepa panoramska tabla.
Po počitku in malici smo pot nadaljevali skozi gozdove do doline potoka Gačnik.
Tu stoji turistična kmetija "Gačnik" vendar tu ni bilo živel duše.
Po cesti smo se sprehodili še do pol ure oddaljenega Brdarjevega slapa. Od tu naprej potok Gačnik izgine v mogočnih in neprehodnih kanjonih.
Ostal je še povratek ob potoku Gačnik do našega avtobusa.
Čakala nas je še ena adrenalinska vožnja do Idrije in naprej do Logatca. Vsa zahvala našemu šoferju Mirku za varno vožnjo.
foto Hudournik
18. pohod
35. peš pohod LOGATEC - TRIGLAV, 2864 m
Vodja pohoda: Janez Rudolf
Število udeležencev: 20
Čeprav pohod Logatec - Triglav vsako leto poteka po isti poti, ob istem času, je vsak pohod zgodba zase in tako je bilo tudi letos. Veliko število novih pohodnikov in kar presenetljivo, prevladovale so dame, kar se še ni zgodilo. Lepo je bilo, po letu dni, pozdraviti naše gostitelje Radota , Obidove na Labinjah, Rudija na Petrovem Brdu in Anico v Studorju, pri vseh smo vedno lepo sprejeti. Vreme nam je dobro služilo; vročina je glede na prejšnje dni popustila, tako da je bila hoja, kljub dolžini poti, prijetna. V zadnjem delu pa nam jo je vreme vseeno nekoliko zagodlo. Tik pod vrhom Triglava smo se zaradi vetra, megle iz katere je pršilo in posledično spolzkih skal, obrnili nazaj proti Domu Planika. Zadnji dogodki na Triglavu so dovolj nazorni. Vseeno smo se veselili vrnitve v Logatec, kjer smo se v gostilni Tabor, ob golažu in kozarčku, pomenkovali o pohodu. Vsak ga občuti in doživlja po svoje.
35. pohod, peš iz Logatca na Triglav, je minil v prijetni družbi, in takih se v bodoče le želimo.
Se vidimo na 36. pohodu!
PRISOJNIK 2547m
3. 9. 2022
Vodja pohoda: Tina Korenč
Število udeležencev: 9
V soboto, 3.9.2022, smo planinci PD Logatec osvojili Prisojnik ali Prisank, mogočen vrh v Julijskih Alpah. Ker nam je vreme odneslo dvodnevno turo po Kriških podih, smo izkoristili še lep sobotni dopoldan. Zgodaj zjutraj smo se z avtomobili odpeljali iz Logatca na prelaz Vršič. Na vrh Prisojnika smo prišli po zahtevni Grebenski poti, ki je precej gruščnata, ampak ponuja čudovite razglede na vse strani. Dve udeleženki sta prvič stali na tako visokem vrhu, ne pa tudi zadnjič. Po počitku in fotografiranju, smo za sestop uporabili Slovensko smer, med potjo smo imeli razgled na dolino Mlinarice in Zadnjo Trento. Pošteno utrujeni smo si privoščili še kavo in sladico v Tičarjevem domu na Vršiču, kjer smo analizirali opravljeno. Seveda nismo pozabili narediti planov za naprej.
Foto
2022
17.pohod
TOSC, 2275 m , 31.7.2022
Vodja pohoda: Dušan Jozelj
Število udeležencev 7
V nedeljo, 31.7. 2022, smo se z dvema avtomobiloma odpeljali na Pokljuko, do Rudnega polja, kjer smo pričeli vzpon na Tosc. Preko Jezerc in Studorskega prevala smo po petih urah hoje dosegli razgledni vrh, poln planinskega cvetja. Razgledi na našega očaka so bili izjemni, prav tako tudi vreme, ki nam je vseskozi dobro služilo in nas obvarovalo pred hudo vročino.
Povratek je bil sproščen, saj nas je na Rudnem polju čakal nakup sira in okrepčilo v biatlonskem centru.
2022
16. pohod
CIMA DI TERRAROSSA / ŠPIK HUDE POLICE, 2420 m, 23.7.2022
Vodja pohoda: Tina Korenč
Število udeležencev: 20
V soboto, 23.7.2022, smo se ob 5 uri zjutraj odpeljali proti planini Pecol, ali Visoka Montaževa planota, ki je bilo naše izhodišče za tokratni vrh. Planina Pecol leži na 1500 metrih nadmorske višine, premagati smo morali dobrih 900 višinskih metrov do vrha Cime di Terrarossa, 2420 metrov. Po slabe pol ure hoje smo prispeli do koče Brazza, od tam naprej pa smo krenili po dobro uhojeni in tudi označeni poti na Špik Hude police. Od tu vodijo še ostale označene poti na Montaž, Špik nad Nosom, Vrh Brda ali Bivak Suringar,…ki pridejo na vrsto kdaj drugič. Spremljalo nas je žvižganje svizcev, petje ptic, gorsko rastlinje in pa neki čudni oblaki na nebu. Nekje na slabi polovici poti zaslišimo grmenje iz daljave, Montaž je pokrila temno siva barva neba. Vremenska napoved pa je sicer obetala zelo vroč dan, možne nevihte pozno popoldan, ne pa ob 9 uri dopoldan. Vračajoči planinci iz vrha so pritrdili moji odločitvi, da se obrnemo, ker vemo - gora počaka. Naredimo plan za naprej in sestopamo, celih 15 min, ko pride do ponovnega preobrata, ne duha ne sluha o nevihti. Pade odločitev, da se po kratkem počitku obrnemo nazaj proti vrhu. Res težke odločitve.
Seveda smo ob stalnem srečevanju s kozorogi, ki so bili vsak po svoje zvedavi in naših navdušenih vzklikih počasi dosegli vrh, si vzeli kar nekaj časa za razgledovanje in počitek. Razgledi z vrha so res vrhunski, najbližji sosed Montaž, Strma peč, Viš, Sello Neveo, Kaninsko pogorje in ostale naše vrhove Julijcev. Ob povratku smo se okrepčali še pri koči, na parkirišču nas je že čakal naš prevoz. Za konec avanture pa smo si privoščili še osvežitev v Rabeljskem jezeru, ki pa je kazal žalostno podobo letošnje suše.
Bil je super izkoriščen dan.
2022
15. pohod
Tolminski Kuk in Tolminski Migovec, 12. 6. 2022
Vodja pohoda: Tina Korenč
Število udeležencev: 17
V nedeljo, 12.6.2022, smo osvojili dva vrhova v verigi Tolminskih gora, Tolminski Kuk, 2085 m in Tolminski Migovec, 1868 m.
Pohod smo začeli na Tolminskih Ravnah, kamor pripelje ozka, ovinkasta, na trenutke neprijetna cesta ob pogledu v dolino. Nadaljevali smo proti planini Kal, kjer so se nam odprli lepi pogledi na dolino, proti morju, Dolomitom, v ospredju pa je bilo Krnsko pogorje. Nadaljevali smo skozi ruševje do sedla med grebenom Tolminskih gora in Migovcem. Najprej smo se odločili osvojiti višji vrh, Tolminski Kuk in za nazaj še Migovec. Vreme nam je zares služilo, imeli smo čiste razglede. Na vrhu smo si vzeli čas za malico in razglede, fotografiranje in načrtovanje naslednjih ciljev. Vračali smo se po isti poti, se povzpeli še na Tolminski Migovec, ki je znan tudi po podzemnem sistemu. Alpski jamski sistem je dolg skoraj 42km in 972 m globok. Čakal nas je še povratek po smeri pristopa, na Tolminskih Ravnah nas je čakal prevoz domov. Na T. Ravnah je še 6 stalno živečih, na eni od kmetij smo si lahko kupili Tolminski sir ali skuto.
Po dobrih osmih urah hoje sta nas voznika odpeljala v Tolmin na zasluženo okrepčilo in nato zadovoljne nad doživetim domov.
foto https://photos.app.goo.gl/qRfMjktx3KJiFxVr8
2022
14. pohod
POHOD PO JULIJANA TRAIL
POKLJUKA – JEREKA, vodja poti: Alenka Mrak
10. 7. 2022
Število udeležencev: 12
Julijana je pot, ki pelje okoli Julijcev po Slovenji in Italiji. Na žalost je velik del speljan po asfaltu, kar ni najbolj prijazno do naših nog. Mi smo izbrali del, ki se temu izogne. Pričeli smo pri Šport hotelu na Pokljuki in končali v vasi Jereka v dolini. Pot se razen nekaj blagih vzponov pretežno spušča, zato ni zelo naporna. Ker smo hodili zelo počasi , smo bili na poti šest ur.
Pokljuka nas je sprejela z oblaki in grožnjo dežja. Celo zeblo nas je nekaj časa. Nič kaj obetavno vreme. Pot nas je v začetku vodila mimo mnogih vikendov in opuščenih planšarij. Spuščala in dvigala se je po gozdu in travnikih vse do Gorjuš, ki so bile nekoč znane po izdelovalcih pip za kajenje. V vasi nas je ujelo nekaj kapljic dežja, ravno pravi čas, saj smo lahko prevedrili v lično narejeni avtobusni postaji. Vreme se je umirilo, nadaljevali smo pot proti Koprivniku. Del poti nas je doletel asfalt, vendar k sreči ne predolgo. V vasi smo se ustavili v gostišču in si privoščili daljši odmor. Naenkrat nas je obsijalo sonce in nas ja nato spremljalo vso pot. Skrbi, da bomo mokri ,ni bilo več. Koprivnik je znan po tem, da je tu kar nekaj let maševal Valentin Vodnik, kjer ga je spoznal Žiga Zois in ga spodbudil, da je začel pisati. Na župnišču nas je pozdravil njegov kip. V času , ko je tu živel, je pogosto hodil na hrib nad vasjo, od koder je prelep pogled na Bohinjsko jezero in gore v okolici. Danes ga imenujemo Vodnikov razglednik. Tu smo se zadržali kar dolgo časa in uživali v razsežnosti pogleda. Od razglednika se pot začne močno spuščati po tako imenovani rudarski poti do Jereke. Še v času Žige Zoisa so tu tovorili železovo rudo s Pokljuke. Še sedaj se vidi dele tlakovane poti in utore, ki so jih naredila kolesa pri spuščanju.
V Jereki nas je pričakal avtobus in nas odpeljal do obale jezera , kjer smo z užitkom zaplavali v dokaj toplo vodo. Ko nas je šofer prišel iskat na avtobusno postajo, se je močno ulil dež. Neverjetno ,kakšno srečo imamo planinci včasih z vremenom!
2022
13. pohod: Prekmurje
10. POHOD PO PREKMURJU
25. - 26. 6. 2022
32 pohodnikov
vodja: Nejc Rus
Dvodnevnega pohoda se je udeležilo 32 pohodnikov. Avtobus nas je odpeljal do RADGONE in naprej do CANKOVE, kjer je bil postanek za kavo in rogljiček v lovskem domu. Nadaljujemo do MARTINJA ( mogočni hrast) izstopimo ter peš nadaljujemo ob meji z MADŽARSKO do TROMEJE.
Presenečeni ob malem obnovljenem pl.zavetišču, ki je nudilo okrepčilo, si privoščimo daljši počitek. Nadaljujemo malo po slovenski, malo po avstrijski strani do KUZME. Poiščemo senco v gostišču. Nato nadaljujemo še 4 km do GORNJIH SLAVEČEV, do edine planinske koče RAK v PREKMURJU. Prečudovita postojanka z lepimi travniki in bogato drevesno senco nas je sprejelo 18 na skupna ležišča, ostali pa smo postavili šotore.
Naslednje jutro, po obilnem zajtrku in skupne fotografiranju, se odpeljemo skozi LENDAVO do ČENTIBE. Sledil je 1,5 urni pohod ob nekdanji železni meji do Madžarske vasice NAGY-TENKEposejane z mnogimi vinogradi. Še pol ure do LENDAVSKIH GORIC, kjer nas je prijazno pogostillendavski planinec LUJZ. Za slovo nam je za igral z frajtonarico in nas nekaj spravil na travnato plesišče ob njegovi vinski kleti. Po 2 km hoje po vročem, smo pri STOLPU VINARIUM spetpoiskali senco pod hrasti. Tu se nas je 5 odločilo, da se popeljemo z edino dvojno jeklenico v Sloveniji.
Od VINARIUMA do Lendavskega gradu so vodile lepo urejene stopnice z večimi počivališči na razglednih točkah, do ohlajenega avtobusa, ki nas odpelje do vasi DOBROVNIK. V gostišču pri LUJZI smo se dobro ohladili in užili dobro kosilo "dodoli". Sledilo je dremanje med vožnjo in prisrčno slovo ob prihodu v LOGATEC.
VODJA- ORGANIZATOR pohoda
NEJC RUS
foto Prekmurje
Tečaj prve pomoči
V planinskem društvu Logatec smo se izobraževali iz Prve pomoči v gorah in vsakdanjem življenju. Obnovili smo znanje imobilizacije ob zlomu ali zvinu, kaj storiti ob ugrizu kače, kako poklicati helikopter ob nesreči in kam se skriti pred nevihto. Hvala Sebastijan Bašek za odlično predavanje. Vsi zadovoljni in pripravljeni za podvige v hribih...
Zaradi velikega zanimanja predvidena ponovitev, obvestilo sledi...
foto: tečaj
2022
12. pohod : Kamnitnik
2022
11. pohod:
12. pohod po Logatcu
29. 5. 2022
42 udeležencev
vodja: Jernej Rus
Kljub deževnemu vremenu se je pohoda udeležilo 42 planincev. Štartali smo izpred knjižnice ob 9h uri, še prej pa se vpisali in dobili žig v knjižico za udeležbo.
Pod vodstvom Jerneja Rusa smo odšli do prostorov v Center vojnih veteranov, kjer so nam razkazali muzej veteranov vojne za Slovenijo. Na ogledu smo se zadržali kar nekaj časa, saj smo izvedeli marsikatero zanimivost iz lokalnega okolja in si ogledali razstavljene predmete ter tudi kaj povprašali prijazne gostitelje, ki so nam z veseljem razložili del naše zgodovine.
Zaradi nič kaj vzpodbudnega vremena je padla odločitev, da se pohod skrajša.
Iz centra smo z dežniki odkorakali proti Cempretovemu kozolcu na Košu, kjer je vodja pohoda podal še nekaj zanimivih informacij o naši preteklosti ter odšli čez Naklo do tunela, ki ga že vse predolgo urejajo za oglede, prehod, obiskovalce...na drugi strani pa še krajši postanek pri Mašinki in zaključek skrajšanega pohoda po Logatcu.
Zahvala organizatorjem in vodji pohoda ter vsem udeležencem.
2022
10. pohod: CELJSKA KOČA -GRMADA
21. 5. 2022
Število udeležencev : 13
Vodja : Alenka Mrak
Pot smo pričeli na parkirišču pod Celjskim gradom , od koder vodi kar strma sprehajalna pot mimo urejenega plezališča v grad. Na začetku nas je malo prestrašil lahen dež, ki pa je kmalu prenehal. Ves dan smo nato imeli lepo sončno vreme, spremljala nas je le huda sopara.
Vzeli smo si nekaj časa za ogled gradu, ki stoji tam že od leta 1323. Grad je dobro vzdrževan, ima močna utrjena obzidja in obrambne stolpe. Danes je tu turistični informativni center, kavarna in prostor za kulturne prireditve. Najbolj je poznan po mogočnih Celjskih grofih, ki so v svojem času posedovali skoraj pol Evrope. Grof Friderik I. si je z udeležbami v bitkah in premišljenimi porokami pridobil ogromna ozemlja. Celje je bilo takrat pomembno trgovsko in obrtniško mesto. Iz tega časa je najbolj poznana zgodba o Veroniki Deseniški, v katero se je zaljubil Friderik II. Bila je plemkinja nižjega rodu. Ko je v sumljivih okoliščinah umrla njegova žena, se je kljub očetovemu nestrinjanju skrivaj poročil z njo. Zgodba se je končala tako, da je oče dal svojega sina za nekaj let zaprt v grajski stolp, Veroniki pa je bilo kot prvi na tem prostoru sojeno kot čarovnici. Mogočen rod Grofov celjskih se je končal z zadnjim grofom Ulrikom, ki ni imel potomcev, zato je po pogodbi vse ozemlje pripadalo Habsburžanom.
Od gradu smo se po markirani poti spustili v Zagrad, nato pa nas je čakal vzpon do Koče na Pečovniku. Pot je speljana ob Suhem potoku in je dokaj strma. Ker nas je mučila močna sopara, smo morali kar velikokrat počivati. Od koče smo se povzpeli na Grmado 718m. Na vrhu nas je pričakal zvonček želja in obširen razgled na Celje in okolico. Ko smo se na povratku pri koči odžejali , najedli in odpočili, smo odšli še do bližnje Celjske koče, ki pa je danes bolj hotel kot koča.
Vračali smo se po drugi poti, ki nas je vodila mimo hiše, kjer je zadnja leta svojega življenja prebivala svetovna popotnica Alma Karlin. Ogledali smo si razstavo o tej pogumni ženski, ki je po prvi svetovni vojni sama kar 8 let potovala okoli sveta. O tem je veliko pisala in zbirala predmete različnih kultur.
Hodili smo približno šest ur, ves čas nas je spremljal močan vonj po akacijevem cvetju. Preživeli smo lep in zanimiv pohod po krajih, kamor bolj redko zaidemo.
foto: foto tu
2022
9.POHOD TURJAK- VELIKE LAŠČE
18.APRIL 2022
VODJA POHODA: ALENKA MRAK
ŠTEVILO UDELEŽENCEC: 22
Dolenjska nam ni prav dobro poznana, bolj redko se odpravimo tja. Odločili smo se, da bomo z letošnjim letom to spremenili. Od Turjaka, kjer smo pot pričeli ,nas je vodila označena pot E-6, od Rašice naprej pa Veliko Laška kulturna pot. Hodili smo po sveže spomladanskem gozdu do vasi Mala Osolnica in nadaljevali delno po asfaltni cest, delno po gozdu v vas Velika Osojnica. Tu smo si ogledali informacijsko tablo, ki nam je povedala, da so se tu nekoč ljudje preživljali z pridobivanjem smrekove smole. Ko so jo skuhali, so jo po svetu prodajali kot šmir ( kolomaz), zato so se imenovali Šmirarji. Nad vasjo stoji cerkev Sv Lovrenca (680m), od koder je lep razgled na dolenjsko pokrajino in Kamniške Alpe. Od tu smo se vrnili nazaj v Malo Osolnico in se skozi gozd spustili v Rašico na Trubarjevo domačijo, kjer smo si " privezali dušo". Trubarjeva rojstna hiša in mlin ob reki Rašica so zelo lepo urejeni. Užitek je bil posedeti v tem lepem kraju. Hodili smo še kakšno urico čez travnike in gozdove in prišli na naš cilj Velike Lašče. Tu smo se spomnili na slavne može, ki so živeli v teh krajih: Stritar, Levstik, Trubar, Javoršek in mnogi drugi, ki jim je posvečen Trubarjev park pod Osnovno šolo v mestu. Bil je lep spomladanski pohod v sončnem vremenu čez mehke dolenjske griče. Zadovoljni smo se vračali proti domu. Še bomo šli na Dolenjsko.
2022
8. POHOD VELIKA MILANJA
10. APRIL 2022
VODJA POHODA: Tina Korenč
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 10
Pogorje Snežnika nas je pričakalo v snegu in lepim sončnem vremenu .Skozi Ilirsko Bistrico smo se zapeljali do Črnih njiv, od koder nas je pot peljala proti vznožju Volovje rebri. Vzpon nanjo ni bil zahteven. Milanka je bil prvi vrh , ki smo ga osvojili. Od tu nas je pot vodila po grebenu vse do vrha Bele ovce. Imenuje se po belih raztresenih skalah, ki od daleč spominja na trop ovac. Tu smo kar dolgo postali, saj je razgled od tu zares obširen. Gledali smo vse do italijanskih Dolomitov. Od tu smo se morali malo spustiti , nato pa ponovno vzpeti na Veliko Milanijo (1099m), ki je najvišji vrh Volovje rebri. Med potjo nazaj na izhodišče ( pot je krožna) smo si ogledali še bunker iz časa prve svetovne vojne. Hodili smo 6 ur, vendar pa pot ni bila naporna. Bila je čudovito doživetje, saj je ta divja , osamljena pokrajina še posebej sijala v snegu in soncu. Na Črnih njivah smo se v koči okrepčali in se polni lepih vtisov odpravili proti domu.
fotografije si lahko ogledate tukaj
7. POHOD ZASAVSKA SVETA GORA
3.APRIL 2022
VODJA POHODA: Jozelj Dušan
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 5
Ko smo že mislili, da je pomlad že med nami, nas je tri dni pred našim pohodom ponovno obiskala zima. Ohladilo se je, v gorah je zapadel sneg. Najbrž zaradi tega udeležba ni bila velika. Nas pet pogumnih pa je imelo zares lepo doživetje. V Mlinšah, od koder smo pričeli pohod, so nas še pozdravljale narcise, višje kot smo se vzpenjali pa je bilo več in več snega. Pot je bila zaradi tega spolzka, hodili smo počasi in previdno. Ko se je otoplilo, nas je zasipal sneg, ki je padal z dreves. Ni nas motilo, kapuce in kape so pomagale. Tudi dežnik mestoma ni bil odveč. Preko vasic s smešnimi imeni (zabava, ples.....) in pozdravi vaških psov smo se povzpeli do romarske cerkve. Vrh ( 852 m ), kjer stoji cerkev Marijinega rojstva, nas je pozdravil v soncu. Cerkev tu stoji že od 16.st., v času turških vpadov je bilo zgrajeno mogočno obzidje. V votlini pod njo so postavljene stalne jaslice. Župnišče je poslikano s svetopisemskimi prizori. Pogled z vrha je obširen, vidimo vse Zasavske gore pa vse do Kamniških Alp in Julijcev. Pot smo nadaljevali na Plešo, ki je tudi zelo razgleden vrh. Tu nas je pozdravilo kar 20cm snega. Bili smo tukaj prvi v tem dnevu, zato smo si morali pot »zgaziti«. Svež sneg in sonce- bilo je prelepo. Zaradi snega in spolzkega terena smo izpustili vrh Roviščevec, saj je spust z njega izredno strm. Na poti nazaj smo se ustavili v Planinski koči Ferda Tomazina, ki stoji na sedlu pod cerkvijo. Privoščili smo si malico in počitek, nato pa krenili nazaj v dolino. Zaradi spolzke planinske poti smo se odločili vrniti kar po cesti. Zaradi novo zapadlega snega je bil naš pohod posebno doživetje.
6. POHOD PO ERZELJSKI POTI
27. 03. 2022
VODJA POHODA : Alenka Mrak
ŠTEVILO UDELEŽENCEV:19
Erzelj je majhna vas, raztresena po Vipavskih gričih, znana po vodnih izvirih, ki redko presahnejo, kar je na Krasu redkost. Domačini so tu speljali pohodniško pot, posvečeno vodi. Označili so jo z likom kačjega pastirja. Speljana je razgibano s kar nekaj spusti in ponovnimi vzponi. Pot smo pričeli na glavnem trgu v vasi, kjer stoji informativna tabla. Od ceste proti Ajdovščini smo se mimo obnovljenega vodnega izvira spustili v zaselek Lenivec. Od tu smo nadaljevali do griča, kjer je nekoč stala cerkev Sv Petra. T u nas je pozdravil zvonček želja, ki smo ga seveda z veseljem uporabili. V bližini je postavljen manjši muzejček, ki prikazuje vse o žganjekuhi v teh krajih. Pot se je nato močno spustila do potoka Geršak. Kljub letošnji suši je bil kar bogat z vodo. Na nabrežju smo občudovali spomladansko cvetje in prva ozelenela drevesa. Vzpon na Tabor k cerkvi Sv. Mihaela (423m) nas je utrudil, ker je sonce pripekalo kot sredi poletja. Na vrhu smo si privoščili malico in občudovali širen pogled na Vipavsko dolino in okolico. Vrnili smo se nazaj v Erzelj in nadaljevali pot na hrib Obelunac, kjer stoji cerkev Sv. Marije Snežne nad Gočami. Cerkev je lepo obnovljena, okolica je okrašena z nasajenim cvetjem. Razgled je tudi tukaj prelep. Pogled navzdol na Goče nam je odkril tipično kraško vasico. Hiše so strnjene ob ozkih ulicah z mnogimi oboki, balkoni in vinskimi kletmi. Menda jih je kar 60. Vas spada med izjemno ohranjene primere sredozemske kmečke arhitekture. Pohod smo v Gočah zaključili. Dan je bil topel, nismo bili še navajeni hoditi pod vročim soncem. Pijače nam je zmanjkalo, žeja je bila kar huda, v vasi ni bilo gostilne. Odločili smo se vrniti domov čez Hrušico, kjer smo se »redihidrirali«. Nad pohodom smo bili še posebej navdušeni, ker smo v tem letu prvič v naravi doživeli pomlad -ozelenelo drevje in mnogo cvetja.
5. POHOD SOCERB
13. 03. 2022
VODJA POHODA : Janez Rudolf
ŠTEVILO UDELEŽENCEV:20
Sv. Socerb nad Podnanosom Lepo sončno nedeljo smo izkoristili za pohod po Vipavskih brdih. Naše izhodišče je bil Podnanos. Najprej smo se povzpeli na razgledni vrh Sv. Socerb, kjer stoji lična cerkvica. Do tja nas je pripeljala pot, ki teče delno po kolovozih, delno po stezicah. Pohod smo nadaljevali do prijetne lovske koče na Vrheh, kjer smo si privoščili počitek in seveda malico. Po asfaltni cesti smo se sprehodili še cerkve Sv. Ane pri vasi Razgori. Sledil je spust proti zaselku Orehovica, s postankom na Kjeclu, domačini mu pravijo "Orehovški Triglav ", ker na njem stoji replika Aljaževega stolpa. Sledila je še kratka pot od Orehovice do Podnanosa, kjer nas je čakal avtobus. Preživeli smo še en lep dan na Vipavskem koncu.
4. POHOD HLEVIŠE
05. 03. 2022
VODJA POHODA : Janez Rudolf
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 13
V hladnem sobotnem jutru smo se planinci, namenjeni v idrijske hribe, zbrali na dogovorjenem mestu. Z avtomobili smo se peljali do Divjega jezera . S parkirišča smo krenili peš čez brv prek reke in nato po položni poti na pobočju nad reko. Pot smo ob smerokazu za Hleviše zapustili in se po stezi zagrizli v hrib. Da smo obšli neprijazno, težko prehodno pečino, smo morali narediti dolg ovinek okrog nje. Na okljuku je celo označena tročka z imenom Prižnica tik nad prepadom, pod katerim ležijo osamljene kmetije Čekovnika. Lepo speljana označena steza nas je naprej vodila preko senožeti, mimo nekaj domačij, pa spet preko gozda , vse do bližine Koče na Hleviški planini, kjer pa smo na severni strani morali prečiti celo ostanke snega, ki se od zadnjega sneženja ni uspel stopiti. Obisku vrha Hleviš smo se zaradi spozkosti poti odpovedali in jo mahnili naravnost do koče. Gostoljubje koče smo izkoristili v polni meri, ženski del ekipe je bil deležen celo predčasnega darila za 8.marec- papirnate rožice, vodnik pa je dodal še sladek del darilu. Prijazno, toplo zavetje smo zapustili in se podali proti Idriji po lovski poti. Z avtobusom smo se peljali do bližine Divjega jezera. Še zadnji kratek del poti do avtov smo prepešačili. Vsi udeleženci smo bili navdušeni, saj nismo, razen vodnika, ki je pred pohodom opravil ogledno turo, poznali te lepe, sicer daljše poti na Hleviško planino.
slike si lahko ogledate na tej povezavi
3. POHOD AVBER- REPENTABOR
(JAKOBOVA POT-2.del)
20. 02. 2022
VODJA POHODA : Alenka Mrak
ŠTEVILO UDELEŽENCEV:
Letos smo se lotili primorske veje Jakobove poti, ki je speljana od Ljubljane do Trsta. Ker je v naših krajih še sneg , smo se lotili delov poti, ki je speljana po Krasu. Od Podnanosa do Avbra pot že poznamo, tokrat smo nadaljevali pot do Repentabora v Italiji. Pohod smo začeli pri kapelici pod vasjo in hodili po kraških gozdovih skozi Tomaj, Kreplje , Voglje na Repentabor. Pot ni bila naporna, saj razen zadnjega vzpona na Repentabor poteka bolj po ravnem. Okoli Tomaja smo občudovali vinograde. Znani so po vinu teran. Tu stoji rojstna hiša našega slavnega pesnika Kosovela. Pri cerkvi Svetega Petra in Pavla je bil nekoč samostan šolskih sester. Kreplje so majhna vasica s cerkvijo z dokaj nepoznanim in nenavadnem imenom Sveta Notburga, ki je zavetnica kmetov , gospodinj in živine. Od tu nas je del poti vodil po glavni cesti, nato pa ponovno po gozdovih vse do Vogelj. To je obmejna vas od katere smo rabili še pol ure, da smo osvojili 418m visok Repentabor. Vrh se dviguje nad vasmi Repen in Col , ki sta pretežno naseljena s Slovenci. Dominira nad dolino in je razgleden vse do morja. Tu se je dogajala zgodovina vse od časa gradišč in turških vpadov. Zato tukaj vidimo tri močna obzidja, obrambni stolp in ostanke gradišča. Cerkev Device Marije je tam že od 14.stoletja. Občudovali smo obširen razgled in si privoščili daljši počitek in malico iz nahrbtnika, nato pa smo se spustili nazaj v Voglje, kjer nas je čakal avtobus. V gostilni smo še prej nameravali spiti kakšno »kavico«, vendarje bila zasedena z Italijani, ki tu radi pridejo na kosilo. Vseeno zadovoljni smo se odpravili proti domu. Spoznali smo spet nove kraje, ki jih brez označene Jakobove poti najbrž ne bi videli.
2. POHOD ČAVEN
08. 02. 2022
VODJA POHODA : Nejc Rus
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 16
Ob dnevu kulture se nas je 16 logaških planincev udeležilo tradicionalnega pohoda na Čaven. Tokrat smo se s Predmeje najprej povzpeli na Veliki Modrasovec(1355m) po slovenski planinski poti, označeni z enko poleg Knafelčeve rdeče bele markacije. Zaradi snega smo potrebovali dereze, čeprav je bilo vreme zelo lepo in toplo. Na vrhu smo dohiteli dobro razpoloženo skupino ajdovskih planincev, ki so igrali na harmoniko. Skupaj smo pot nadaljevali proti koči Antona Bavčerja (1242m). Pred kočo smo pomalicali, nato pa smo se po krožni poti spustili na izhodišče do avtomobilov.
1. POHOD SRNJAK
09. 01. 2022
VODJA POHODA : Nejc Rus
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 10
Zbrali smo se ob 9. uri na Kalcah na avtobusni postaji na križišču za Col, Idrijo, Postojno, Ljubljano. Pohod smo pričeli pri trdnjavi na Lanišču ob cesti na Col. V mrzlih zimskih razmerah in snegu se nas je 10 pohodnikov po daljši zahodni strani povzpelo na Srnjak, ki smo ga domači planinci nekako posvojili, saj smo na pobočju zgradili razglednik. Po krajšem počitku smo se po severni strani spuščali do zavetišča pri razgledniku, kjer smo imeli malico ter daljši počitek. Po ogledu okoliških vrhov, kar nam je omogočilo lepo vreme, smo se še vpisali v knjigo obiskovalcev, ki je polna vpisov, kar je razveseljivo. Pot smo nadaljevali po brezpotju do nekdanje italijanske kasarne pri Bolčin, kjer je tudi lepa božično okrašena kapelica. Po nekaj minutah smo v predvidenem času prišli do izhodiščne točke.
2021
17. POHOD – TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD NA JAVORNIK
19. 12. 2021
VODJA POHODA: JANEZ RUDOLF
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 4
Z avtom smo se peljali iz Logatca na Črni vrh. Pot na Javornik nas je vodila skozi vas , pa deloma še po cesti proti Ajdovščini in nato skozi gozd do Šajsne ravni. Po sicer markirani, a tokrat le v snegu uhojeni stezi smo po dveh urah prišli na primorsko stran Javornika in prav kmalu tudi do koče. Domača društva so pripravila kratko slovesnost v spomin na padle borce v 2. svetovni vojni. Po navadi se je okrog koče trlo obiskovalcev, letos pa jih je pandemija dodobra zdesetkala. Nam je pa odlično služilo vreme, prava zimska pravljica: sneg, sonce, niti mraza ni bilo pretiranega. Po potešitvi lakote smo se odpravili proti dolini. Vodnik Janez se je odločil za pot po zasneženi cesti do Šajsne ravni, od tam pa po trasi pristopa do Črnega vrha. Le še kratka pot domov in za leto 2021 smo sklenili organizirane pohode.
Fotografije si lahko ogledate na tej povezavi
16. POHOD PODNANOS-AVBER
18. 12. 2021
VODJA POHODA : Alenka Mrak
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 14
V soboto, 18.12. 2021 smo organizirali pohod po predelu Slovenije, ki nima snega. Vodja poti, Alenka , si je pred pohodom ogledala del Primorske veje Jakobove poti. Ta je označena z rumeno školjko. Pohod smo začeli v Podnanosu. Že takoj smo spoznali, kako malo poznamo vaško jedro, čeprav smo se skozi vas vozili desetletja, vse do izgradnje hitre ceste. Pot smo nadaljevali do Štjaka. S Štjaka smo po dokaj strmem spustu prišli do doline Raše z manjšim zaselkom. Iz malo poznane doline smo se povzpeli do vasi Avber. Z malim avtobusom smo se odpeljali domov z lepimi vtisi o pohodu skozi malo poznan del Primorske med Vipavsko dolino in Sežano.
Fotografije si lahko ogledate tej povezavi
15. POHOD PO ISTRI: DEKANI-TINJAN-DEKANI
07. 11. 2021
VODJA
POHODA : Janez Rudolf
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 14
Nedeljsko jutro v Logatcu ni izgledalo obetavno, saj je tu in tam padla kakšna kapljica dežja. A z upanjem, da je na Primorskem vreme prijaznejše, smo sedli na avtobus, ki nas je odpeljal do Dekanov. Ob stari magistralki je bilo vožnje konec in z nahrbtniki smo odkorakali skozi vas Dekani. Odlično označena krožna pot proti Tinjanu nas je peljala med trtami, vrtovi, nato skozi primorsko gmajno po kolovozih in stezah. Na odprtem smo si ogledali panoramo Kopra in okolice. Ko pa smo prišli na greben pri Tinjanu, se nam je pogled odprl na Trst z okolico. V Tinjanu je značilna primorska cerkev, posvečena Sv. Mihaelu. Privoščili smo si počitek. Vračali smo se po drugi poti, tudi po gmajni z ognjeno rdečim rujem. Usmerili smo se proti slapu, a zaradi trenutne suše je žal presahnil. Urejen je mali mostiček prek potoka. Brez težav smo tako prispeli na izhodišče v Dekanih, pot je potekala v obliki osmice, V vasi smo si pod strogimi pogoji preverjanja PCT pogojev vendarle lahko privoščili pijačo, saj nas je vso pot grelo poznojesensko sonce, sicer skozi redke oblačke, ki pa so se začeli gostiti. V Logatcu pa so nas pričakale – kaplje.
Fotografije si lahko ogledate na tej povezavi
14. POHOD PO PLANINAH POKLJUKE
30. 10. 2021
VODJA
POHODA : Alenka Mrak
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 19
13. POHOD TOLSTI VRH - ČRETA
24. 10. 2021
VODJA
POHODA : Dušan Jozelj
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 9
V meglenem zgodnjem nedeljskem jutru smo se odpeljali iz Logatca proti Vranskem in naprej do prelaza Lipa. Tu smo se opremili za pešačenje. Povzpeli smo se do cerkve Sv. Jošta. Nadaljevali smo do najvišjega vrha Črete- Tolstega vrha. Sonček se nas je usmilil šele okoli poldneva. Potem smo se spustili do razgledišča nad Vranskim. Nadaljevali smo proti Domu na Čreti. Tam smo si oddahnili, a v senci je bilo kmalu prehladno in smo se hitro napotili proti Vranskem. Z logistiko glede prevoza smo elegantno opravili. Tako smo lahko nadaljevali pot proti domu.
12. POHOD LEDINSKI VRH
16. 10. 2021
VODJA
POHODA : Tina Korenč
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 9
11. POHOD PO NOTRANJSKI PLANINSKI POTI- 9.ETAPA ZAGORJE PRI LOŽU- NOVA VAS NA BLOKAH
03. 10. 2021
VODJA
POHODA : Nejc Rus
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 8
Notranjska planinska pot (NPP), ki so jo trasirali logaški planinci že
pred mnogimi leti, nas vodi po obsežnih prostranstvih Notranjske preko
vseh višjih bolj poznanih vrhov. Vodnik Nejc je traso razdelil na etape
in letos smo "obdelali" deveto. Lani smo pohod sicer končali pri gradu
Snežnik. Zaradi logistike smo del poti proti Racni gori izpustili. Z
nahrbtniki, polnimi zaščitne opreme za primer dežja in hrane, ker na
poti ni koče, smo začeli pohod v kraju Vrhnika pri Ložu. Sprva lepa
položna pot po kolovozu nas je malo ogrela, da smo laže zagrizli v breg v
nadaljevanju. Po dveh urah hoje po bukovem gozdu smo radostno
vzkliknili: vpisna skrinjica! Le še foto dokumentiranje in pogumno smo
se spopadli s strmim spustom z vrha do lovske koče. Logistika s prevozi
je bila, kot vedno pri pohodih po NPP, v domeni Vere Rus in voznikov.
Od lovske koče pa smo pot proti Novi vasi nadaljevali najprej po
makadamu, potem pa asfaltu –letošnja pridobitev. Preteči črni oblaki in
neprivlačnost asfalta za pohodnike sta skrajšala pohod, ki smo ga
pohodno sklenili v Metuljah, na kolesih pa v Novi vasi na Blokah, kjer
je v gostilni žig Notranjske Planinske poti. Dež pa je čakal , da smo
bili že z avti na poti v Logatec.
Fotografije si lahko ogledate na tej povezavi
10. POHOD RODICA
12. 9. 2021
VODJA
POHODA : Dušan Jozelj
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 5
Zgodnje nedeljsko jutro v septembru, parkirišče v Logatcu in štiri planinke, ki smo se odzvale vabilu vodnika Dušana na pohod na Rodico. Pot do Bohinja je hitro minila, v Bistrici se je pridružil vodnik in pot smo nadaljevali do Ribčevega Laza, za planince je parkirišče nekaj sto metrov više v smeri Rodice. Tu pa smo si nadeli nahrbtnike z vso opremo in prehrano za ves dan, saj koče na Rodici žal ni. Pridno smo nabirali meter za metrom in prispeli na planino Suha. Na planini so se še pasle živali, a vendar v slutnji skorajšnje vrnitve v dolino so bile kar malo napadalne in smo se komajda otresli njihove obkolitve. Pa še ene predstave smo bili deležni. Lovca sta si dala dela z ustreljenim gamsom. Pot smo nadaljevali do sedla, od koder je bil pogled na bohinjsko kotlino z jezerom čudovit kljub nekaj oblačnosti, ki pa nas je obvarovala pred večjo vročino. S sedla pa proti vrhu, spet korak za korakom, meter za metrom. Z vztrajnostjo se daleč pride. Za nas je bil ta daleč vrh Rodice. Navdušeni nad razgledi smo razgrnili vsak svojo »mizico, pogrni se«. Po okrepčilu nas je čakal še drugi del ture, spust. Ista pot – sedlo, planina Suha, izhodišče. Po desetih urah smo se res iskreno razveselili, ko smo dospeli do avtov. Še dobra ura vožnje in smo bili na mestu jutranjega štarta.
Fotografije si lahko ogledate na tej povezavi
9. POHOD 34. POHOD LOGATEC-TRIGLAV
21. - 24. 8. 2021
VODJA POHODA : Janez Rudolf
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 18
Kar nam v popolnosti ni uspelo na prejšnjem (33.) pohodu, ko smo zaradi vremenskih razmer končali pohod pri Domu Planika tik pod vrhom Triglava, nam je uspelo letos.
Trasa pohoda je potekala po že ustaljeni poti, tako kot prenočevanje pri naših starih znancih. Vreme nam je služilo dobro. V štirih dneh ena ploha, pa še ta, ko smo bili v varnem zavetju Koče na Uskovnici.
Zaradi težav z gležnji dvema pohodnikoma ni bilo usojeno uživati lepih razgledov z vrha našega očaka, ki smo ga dosegli četrti dan ob osmih zjutraj.
Varno in srečno smo se spustili (kar je najbolj pomembno) na Rudno polje. Še vožnja z avtobusom do Logatca in prijetno druženje v gostilni "Tabor".
Zahvala vsem pokroviteljem in pohodnikom, ki so kakorkoli pripomogli za dobro počutje na tem zahtevnem pohodu.
Z željo, da se vidimo na 35.pohodu prihodnje leto
vodnik Rudolf Janez
8. POHOD STOL
24. 7. 2021
VODJA POHODA : Tina Korenč
ŠTEVILO UDELEŽENCEV:11
V soboto, 24.7.2021 smo se »usedli« na najvišji vrh Karavank, Stol. Največkrat ga imamo priložnost občudovati od spodaj, ko smo namenjeni nekam drugam na Gorenjskem, tokrat pa smo si zadali osvojiti njegov 2236 m visok vrh. Z avti smo se pripeljali do parkirišča pri Valvasorjevem domu, kjer pa je bilo že kar veliko pločevine in enako mislečih planincev. Obvezno foto dokumentiranje in nato kolenogriz vse do vrha. Za vzpon smo si izbrali Žirovniško pot, na Prižnici imeli obvezen postanek za okrepčilo in občudovanje gorenjskih biserov, Blejskega jezera in Triglava, ter ostalih lepot naše deželice Kranjske. Počitek je dobro del tudi našim kolenom, da smo se lažje odpravili proti vrhu, katerega smo tudi vsi udeleženci osvojili, za nekatere je bil to celo prvi dvatisočak nasploh. Na vrhu je bilo veliko pohodnikov, tudi iz sosednje Avstrije, namreč iz avstrijske strani je na Stol speljana zahtevna zavarovana pot, na katero se podamo ob drugi priložnosti. Še fotografiranje obvezen del ture in za nekatere pomemben dogodek, prvi dvatisočak, ki ga zabeležimo v vpisno knjigo. Vsi veseli in ponosni smo sestopili z vrha do Prešernove koče, kjer smo se sicer načakali, da smo dobili kavo in ostale napitke za regeneracijo. V dolino smo se vrnili po Zabreški poti, ki pelje čez istoimensko planino in ki nam je nudila res lepe razglede ves čas hoje.
Pred odhodom domov smo si privoščili še zelo okusno hrano v Valvasorjevem domu, kjer smo bili resnično zadovoljni s postrežbo in prijaznostjo osebja. Še pridemo.
Fotografije si lahko ogledate na tej povezavi
7. POHOD GOLOBAR- JAVORŠČEK
18. 7. 2021
VODJA: Janez Rudolf
ŠTEVILO UDELEŽENCEV:16
Z avtobusom smo se odpeljali do vasi Kal-Koritnica. Pot smo pričeli ob cesti, kjer stoji muzejska žičnica iz prve svetovne vojne. Po visečem mostu smo prečili Sočo in se kmalu strmo zagrizli v hrib. Po kakšni uri je strmina popustila, po dolgi hoji po gozdu se je pred nami odprla planina Golobar. Tu nas je ulovil kratek naliv dežja, ki pa je hitro ponehal. Od tod smo se povzpeli še na vrh Javorščka 1557m, ki je znan iz obdobja prve vojne. Nanjo spominjajo številni opomniki. Ob močnem vetru smo uživali v razgledih, nato pa se spustili nazaj na travnato planino.Tu smo si privoščili daljši počitek in malico.Vračali smo se po isti poti.Še enkrat nas je malo poškropil dež, nato pa nas je spremljalo lepo vreme.V Bovcu smo se ustavili na " redehidraciji", nato pa vse od Mosta na Soči vozili proti domu v hudem nalivu.
6. POHOD - DRAŠKI ROB
27.6.2021
VODJA: Dušan Jozelj
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 9
Avtomobile smo pustili na plačljivem parkirišču na Pokljuki. Pot nas je vodila proti Viševniku, kamor se vedno odpravi veliko ljudi.Mi smo malo pod sedlom te poti zavili proti Draškemu robu. Sprva smo hodili po mehki planinski poti, potem pa smo morali prečiti kar nekaj obsežnih snežišč. Na našo srečo niso bila prestrma, tako da smo jih lahko previdno premagovali. Sam vrh je bil kopen, je pa do njega treba prijeti nekaj skal. Pogled z njega nam je pokazal še več snega na Triglavskem pogorju. Uživali smo v razgledih in tišini okoli nas, saj smo bili daleč okoli edini planinci. Spustili smo se na pot, ki vodi na Lipanco in tam, kjer ni bilo snega, občudovali prvo spomladansko cvetje. Pri Koči na Lipanci smo se okrepčali, nato pa nadaljevali pot do izhodišča. Bil je to zelo lep, ampak skoraj zimski pohod.
5. POHOD - KONJ -RZENIK
20.6.2021
VODJA POHODA: TINA KORENČ
ŠTEVILO UDELEŽENCEV:6
Nedelja, 20.junij je bila namenjena obisku Kamniško Savinjskih Alp. Iz Logatca smo se odpeljali proti Kamniku, točneje na Kranjski rak in še naprej do Planine Dol. Iz Planine Dol smo se odpravili po nezahtevni poti na naš prvi zelo razgleden vrh Rzenik, visok 1833m. Imeli smo lep razgled na Veliko planino, Krvavec, prvake KSA in dolino Kamniške Bele pod seboj. Po krajšem postanku in obveznem fotografiranju, smo se spustili po poti pristopa do razcepa poti, kjer ena vodi še na Konja, naš drugi vrh, 1803m. Iz Konja je razgled na mogočno steno Rzenika, iz katere se je letošnjo obilno zimo odkrušil ogromen skalni podor. Seveda pa tudi od tu ni manjkal razgled na ostale vrhove in planine.
Ker pa je bil dan lep in družba ravno prav ogreta za hojo, smo se po spustu nazaj na planino Dol in po nabiranju zelišč namenili še na Gradišče, najvišji vrh Velike Planine, 1666m. Žejo in lakoto smo potešili v gostišču Zeleni rob, medtem pa se je iz doline dvignila gosta megla in nas opomnila, da je čas odhoda. Do izhodišča smo se vrnili čez planino Konjščica, še ena planina, kjer se pase živina in cveti neskončno lepih rožic.
4. POHOD -ŠEBRELJE- DIVJE BABE
13.6.2021
VODJA POHODA: JANEZ RUDOLF
ŠTEVILO UDELEŽENCEV:14
Pot smo pričeli v vasi Reka na parkirišču na drugi strani mostu čez Idrijco. Hodili smo po lepo urejeni mulatjeri, ki vodi na Šebreljsko planoto. Naš cilj je bil vrh Vrhovec 1079m nad vasmi Gornje, Doljne, Srednje Šebrelje in Kurji vrh. Hodili smo v glavnem po cesti , le zadnji 20minut nas je pot vodila skozi gozd na obsežen travnati vrh. Tam smo naleteli na panoramski pano, ki nam je pokazal imena okoliških gora. Vrh je malo obiskan, ker ni zelo poznan. Vse okrog nas je cvetelo, zeliščarice so uživale v nabiranju zelišč. Nazaj grede smo se ustavili ob Lovski koči in po krajšem počitku nadaljevali proti cerkvi Sv. Ivana, od koder je lep pogled v dolino Idrijce. V bližini je manjša gostilnica, kjer smo si "privezali dušo". Na izhodišče smo se spustili po zelo strmi, dobro zavarovani poti mimo arheološkega najdišča Divje babe.
Strinjali smo se, da se splača obiskati tudi manj poznane kraje.
3.POHOD POHOD PO LOGATCU
30.5.2021
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 80
Tudi na 11.pohodu po Logatcu, smo se zbrali pred Picerijo Žakelj. Zbrala se nas je pisana družba, tudi družine z otroki, ne samo iz Logatca. Naš prvi cilj je bilo naše razgledišče Tja smo hodili po doslej nepoznanih poteh skozi gozdove v smeri Grčarevski vrh pod Srnjakom. Strinjali smo se, da je nihče ne bi znal ponoviti. Na razgledišču smo imeli daljši odmor z malico in osvežitvijo, nato pa nadaljevali pot z ogledom strelskih jarkov, ki povezujejo mitralješka gnezda z bunkerji na liniji Alpski zid na Rapalski meji. Po gozdni vlaki smo se spustili do rimske trdnjave Lanišče, nadaljevali po stari rimski cesti mimo Vodic do spomenika ruskim ujetnikom. Po sedmih urah hoje je bil to skoraj konec poti. Morali smo se še vrniti pred picerijo.
Bil je to zelo zanimiv pohod, videli smo veliko novega in spoznali , da ne poznamo dobro svoje okolice.
2.POHOD- SOVIČ- PEČNA REBER
9.5.2021
VODJA: Jernej Rus
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 20
Zbrali smo se na ŽP in se z vlakom odpeljali v Postojno. Spustili smo s v center mesta, kjer smo si pred hotelom privoščili jutranjo kavico. Na Sovik smo se povzpeli po Borojevičevi poti, imenovani po slavnem generalu iz prve svetovne vojne. V Postojni je živel dalj časa, tu je imel svoj štab. Menda je vsak dan šel na sprehod na Sovik. Vrh je špičast, dviguje se nad centrom mesta. Z njega je lep razgled po postojnski kotlini. Z njega smo se spustili nazaj v mesto, ga prečili in šli na nasprotni hrib Prečno reber. Tu stoji Mladinska koča. Od tu je razgled z druge strani na mesto in okolico. Privoščili smo si daljši odmor in se po dolgem času karantene veselo družili. Nazaj domov smo se vrnili z vlakom.
1.POHOD BOROVNICA-VRHNIKA
25.4.2021
VODJA POHODA:Alenka Mrak
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 23
Zbrali
smo se na železniški postaji in se ob 8.20h odpeljali v Borovnico. Pot,
ki smo jo prehodili, je do odcepa za Pokojišče označena z običajnimi
planinskimi markacijami, naprej pa z rdeče rumenimi , ki označujejo
evropsko peš pot E 7.
Mimo
ostankov med drugo vojno miniranega mostu smo blizu bencinskega
servisa skrenili v hrib. Kakšno uro smo se zmerno vzpenjali do sedla,
kjer se pot odcepi proti Bistri. Od tu naprej je pot postala lažja.
Ves čas nas je spremljala železniška proga.Enkrat smo hodili nad njo,
drugič pod njo.Razgled s poti je bil prelep, pod nami je bilo Barje vse
do Ljubljane.V daljavi smo občudovali zasnežene Kamniške Alpe. Vso pot
nas je spremljal vonj po česnu, čemaž tu raste po vseh pobočjih. Nad
Bistro smo si privoščili malico, nato pa nadaljevali pot proti Vrhniki.
Preden smo prišli do kamnoloma nad Verdom se nam je odprl pogled na
mesto s Sv.Trojico in razglednikom na Planini. Spustili smo se na
Retovje, kjer so nas očarali izviri Ljubljanice s svojo zeleno barvo.
Obhodili smo še Močilnik in odšli na avtobusno postajo na Griču. Avtobus
pa ta dan tukaj ni ustavljal. Ko smo to ugotovili, smo poklicali
domov po pomoč, da nam ni bilo treba prehoditi še pot do Logatca.Vse
skupaj smo hodili 4 ure.
Bil je lep sončen, topel dan.Zelo smo uživali, še zlasti, ker je bil to naš prvi pohod po dolgem času.
ČISTILNA AKCIJA 24. 4. 2021
Po dolgi prepovedi druženja zaradi covida, smo se prvič v tem letu na lep sončen dan sestali pred našim društvom. Zbralo se nas je 15 planincev. Razdelili smo si vreče in rokavice in po skupinah odšli na različne odseke naše Logaške planinske poti. Polnih vreč je bilo za veliko prikolico, s katero jih je Janez odpeljal na smetišče. Večina odpadkov so bile prazne plastenke,embalaža za hrano, za pivo in druge pijače. Tudi odvržene plenice so se našle. Po nekaj urah smo se zbrali na našem razgledišču, kjer smo se družili ob skromni malici.
Strinjali smo se, da nas žalosti, ker še vedno nekateri ljudje ne razumejo, da zastrupljajo naravo tudi sebi.
2020
Od 16.10. do ..... smo zaradi epidemije morali dejavnost prekiniti.
17. POHOD HLEVIŠE - GOLAKI - ČAVEN
09.- 11. 10. 2020
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 6
V Logatcu smo popoldne sedli na avtobus za Idrijo. Z avtobusne postaje smo jo ubrali preko mesta proti koči na Hleviških planinah. Ob prihodu je že dan jemal slovo. Prijazna oskrbnika sta nas ob prihodu postregla z vsem naročenim. V tej koči so poznani po idrijkih žlikrofih, saj je to značilna jed tega področja.Smo se pa morali vsi že držati novih pravil o preprečevanju širjenja korona virusa, oskrbnika sta imela obilo dela z razkuževanjem in ostalimi zahtevami. Spanje v tej koči pa je bil pravi užitek, saj tako vzrževane in čiste spalnice s posteljnino vred, v hribih ne srečaš pogosto. Zjutraj smo po res krepkem zajtrku zagrizli v strmo stezo do vrha Hleviške planine. Od tam pa smo se začeli spuščati proti dolini Idrijce, a ni bilo le premočrtno, ampak malo dol, malo gor. Pot iz Idrije preko Hleviš je del Slovenske planinske poti(SPP). Alenka se je pri načrtovanju poti odločila, da se od te poti odcepimo in sledimo Idrijski planinski poti, ki poteka bliže Idrijci (označena smer kmetija Tratnik) in ne pelje mimo Vojskega kot Slovenska planinska pot. Tako smo si lahko ogledali klavže, tehnični spomenik naših prednikov, ki so znali izkoristiti moč vode za transport lesa, potrebnega za obratovanje rudnika. Neusmiljena narava pa nam je pot podaljšala zaradi precejšnega obhoda podora, ki je odnesel celo most. Kosilo- seveda iz nahrbtnika, smo si privoščili na Mrzli Rupi. Tam smo se spet priključili SPP-ju, ki tu zavije proti jugu in poteka precejšen del po cesti.. Pod Golaki pa se smer obrne na zahod. Tu pa smo morali resneje zagristi v hrib in smo se dvignili na Veliki Golak, od tam pa na Srednji Golak, nazadnje pa na Mali Golak (ta je najvišji vrh s 1495m). Po celodnevni hoji smo utrujeni prispeli do Iztokove koče pod Golaki. tudi tu sta nas oskrbnika prijazno sprejela in nam pripravila večerjo . Dve udeleženki sta skupino zapustili in si uredili prevoz v Logatec. Preostanek "ekipe"je prenočil v koči. A zjutraj se je nebo odprlo in odplaknilo vsakršno upanje, da se pohod nadaljuje po začrtani poti preko Čavna do Ajdovščine. Toda ni bilo enostavno najti prevoz . Popolnoma premočeni kljub dobri opremi smo prišli peš že do Predmeje, ko se je vendarle prikazal naročen kombi in nas prepeljal domov.
Slike si lahko ogledate v galeriji
16. POHOD HUDIČEV BORŠT -KALIŠČE
04. 10. 2020
Letošnje leto je res posebno, kar nekaj planiranih pohodov nam je odnesla corona, še kakšnega pa vreme. V nedeljo, 4. oktobra je bilo v planu osvojiti Ledinski vrh, ker pa je na našo nesrečo konec septembra v visokogorju zapadlo kar nekaj snega, smo bili primorani spremeniti načrte. Ker smo nekateri res zagrizeni pohodniki, sem (vodnica Tin) kljub slabi vremenski napovedi (dež, megla) predlagala turo nad Preddvorom. Poleg mene so se opogumila še štiri dekleta, z nami je bil še kuža Maj, ki mu ne zmanjka energije, vreme pa zanj sploh ni ovira.
Odpeljale smo se v Preddvor, od tam v Mače, izhodišče pohoda. Iz Mač smo šle proti Hudičevem borštu, kjer smo po slabih dveh urah prispele do Zavetišča v Hudičevem borštu, ki ga oskrbuje PD Preddvor. Oskrbnik Rajko je poskrbel za prijetno vzdušje in odlično kavo. Do zavetišča nam je še sijalo sonce, od tam naprej pa sta nas spremljala megla in rahel dež. Od zavetišča smo se odpravile proti Domu na Kališču, kjer je bilo kar nekaj pohodnikov, zato v kočo nismo šle. Naredile smo nekaj spominskih fotografij in se po kratkem postanku v dežju odpravile proti našemu izhodišču po drugi poti. Vrhovi so bili vsi v megli, zato nam je bila ta krožna tura čisto dovolj, bolje kot na kavču doma.
Za konec smo se ustavile še v Preddvoru in si ogledale jezero Črnava, manjše akumulacijsko jezero, okoli njega je speljana pešpot, zraven je grajsko poslopje. V parku poleg jezera raste nekaj orjaških sekvoj, baje iz sredine 19 stoletja.
Slike si lahko ogledate v galeriji
15. POHOD 8. ETAPA NPP KORITNICE - SNEŽNIK - GRAD SNEŽNIK
05. - 06. 09. 2020
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 14
Notranjska planinska pot (NPP), ki so jo trasirali logaški planinci že pred mnogimi leti, nas vodi po obsežnih prostranstvih Notranjske preko vseh višjih bolj poznanih vrhov. Vodnik Nejc je traso razdelil na etape in letos smo "obdelali" osmo, ki je bila najdaljša doslej. Zahtevala pa je še dodaten logističen podvig, saj si z javnim prevozom nismo mogli pomagati. Pešačenje smo začeli nekaj kilometrov naprej iz Koritnic. Triurna pot preko gozdov proti Sviščakom je v dobri družbi hitro minila. v koči na Sviščakih, ki je obnovljena, smo se odpočili in potešili naše želodčke. Ker smo imeli dovolj časa, sonce pa je še prav poletno grelo, smo odhod proti vrhu Snežnika preložili na popoldne. v nahrbtnike smo zložili še vso prtljago, ki je do tedaj nismo potrebovali in se je vozila v spremljevalnem avtu, voznica Vera Rus pa se nam je pridružila pri vzponu na t.i. Notranjski Triglav. Na počivališču pred vršnim delom so bila nacepljena drva za oskrbo koče. Kar zajeten kupček smo zbrali na vrhu, saj je vsak po svojih močeh prispeval k temu. Dobri dve uri hoje sta nas užejali, a smo to hitro rešili. Imel smo še v izobilju časa v poznem popoldnevu, da se naužijemo razgleda , ki je segal od Julijcev, Karavank, Kamniških Alp, Posavskega hribovja, prek Gorskega Kotarja do Kvarnerja, Istre, Primorja, Dolomitov. Res razgledna točka, vredna obiska. Svoje je pripomoglo še jasno vreme brez oblačka in tako smo lahko občudovali veličasten sončni zahod. V koči smo prespali, zjutraj pa smo pot nadaljevali proti Loški dolini, razen voznice Vere, ki se je spustila na Sviščake do avta in se po cesti pripeljala do Leskove doline. Ostali udeleženci smo potrebovali 3 ure za spust po dokaj strmi kamniti poti do gozdne meje in potem po gozdu ter delno po cesti do malo poznane Leskove doline, kjer stojijo veliki objekti za gozdarje in upravno poslopje. Že dolga leta je to zapuščeno, saj je princip dela v gozdu drugačen. Po daljšem počitku so se Vera in še dve voznici, ki sta imeli avta v Koritnicah, po labirintu gozdnih poti odpeljale, ostali smo nadaljevali pot proti gradu Snežnik. Večinoma je pot markirana po gozdni cesti (samo za gozdarje), delno pa po gozdu. Štiri ure hoje po obsežnih gozdovih bi brez dobre družbe minevalo še počasneje, tako pa smo ob večkratnih počitkih pot zmogli. Logistika je delovala kot naoljen stroj (četudi brez signala za telefon) in nas je Vera na cesti "ujela" in nas oskrbela s tekočino ter ponudila prevoz morebiti preveč utrujenim, pa smo kar vsi trmasto vztrajali na pešačenju. Na poti je zanimiva točka Luizin kamen (Luisen Stein) iz časov graščakov. Bujna vegetacija je izničila delo markacistov in nam oteževala pot zadnjo uro hoda. A z vztrajnostjo smo premagali tudi to težavo. Na posestvu gradu Snežnik so nas počakale voznice in nas prepeljale domov.
Slike si lahko ogledate v galeriji
OBČNI ZBOR
14. POHOD 33. POHOD LOGATEC TRIGLAV
15-18. 08. 2020
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 15
Vsako leto avgusta iz Logatca na Triglav
poda se planinc taprav.
Naj sonce pripeka,
ali dežek škrablja,
on pogumno stopa dalje,
se vremenu ne da.
Po poti gozdni, po poti kamniti hodi v breg,
vsi čakamo višino, ker tam več ni greh.
Cigaletova potička
privabi nasmeh nam na lička.
Čez Dole in Gore naprej gremo,
se pri starosti Janezu na Idrščku ustavimo,
kjer dušico si privežemo.
Pot pod noge urno vzamemo,
da čimprej na Sivko pridemo,
si klobase kranjske za kosilo privoščimo.
Čez Bevkov vrh v dolino,
potem pa spet grizemo strmino,
kjer Cvetka nam smokavc pripravi,
da lažje serjemo v naravi.
Drugi dan se poslovimo,
Porezen mimo lovske koče osvojimo,
se proslave Planincev Primorske udeležimo.
Še govorec vselej nas pozdravi,
ker to pač v planinski je naravi.
Veseli na Petrovo Brdo se spustimo,
kjer Rudi vedno se za nas potrudi,
mineštro nam ponudi.
Še župnik Mirko se oglasi,
ker doma je iz naše vasi.
Preden spet zagrizemo v višino,
v pozdrav s trobento Rudi zaigra Tišino,
mi pa po strmi vlaki odpravimo se dalje do lovske koče,
kjer nas čaka vsemogoče.
Na vrh Bače imamo vsi že mokre hlače,
v flaškah pa zmanjkal je pijače.
Včasih še kombi gor ne more,
preganjat nas začnejo hude more.
Žejni v Bohinjsko Bistrico odhitimo,
dovoljenje za odprti lov dobimo.
Ker bližnjice nam ne dovolijo,
po stari poti okoli riti v žep se vrtimo.
Utrujeni v Studor pricapljamo in
si s čevapi duška damo
ter popijemo vse, kar imamo.
Zjutraj vsi smo strumni in veseli
pot pod noge vzeli,
na Uskovnico se mimogrede podali,
kjer smo v ograjo ujetega bika reševali,
malomarnega lastnika pa nekam poslali.
Po poti sem gori tudi jurčke nabiramo,
jih v koči za toplo meso zamenjamo.
Potem pa nahrbtnike za Triglav pripravimo in se čez
Konjščico do Vodnika odpravimo.
Se tam do sitega najemo makaronov,
do Planike gre kot avion Antonov.
Na Planiki zdaj zbrani,
v sobici mali,
smo tole pesem napisali.
Kaj jutro nam prinese, ne vemo,
se lahko včasih tudi zgodi, da zaradi vremena na vrh ne moremo.
Ko jutro napoči, planinc logaški iz pojstle skoči,
po debati burni enoglasno se odloči,
vrh ti ostani sam tam vrh gore,
brez glave v skale se pač ne sme, četudi zaradi tega nas boli srce.
Z očaka v dolino se spustimo,
na Rudnem polju žig zasluženi in majico dobimo.
Z avtobusom v naš logaški Tabor pridemo,
slasten golaž si privoščimo in na snidenje ob letu osorej si kličemo.
Triglavski poeti
avgust 2020
13. POHOD SVAČICA
09. 08. 2020
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 7
Prvotno načrtovan termin 02. 08. je bil zaradi slabega vremena prestavljen.
Pohod smo začeli na Ljubelju(za nekatere je bilo to izhodišče že drugič v tej sezoni). Po poti, ki sledi nekdanjemu smučišču, smo se vzpeli do Zelenice. Pot smo nadaljevali pod Vrtačo in še sledili oznakam za Stol ( najbolj severna varianta). Precej pridobljene višine smo zgubili pri spustu, saj konfiguracija terena in gruščnati plazovi zahtevajo prilagoditev poti. Na sedlu Vatelca smo se usmerili s poti na Stol v desno proti cilju. Svačico, katere vrh leži že v Avstriji, smo dosegli po res strmi in izpostavljeni potki, kjer so nam bile v pomoč »bio zajle«. Razgled po okolici je res veličasten, Celovška koča leži kot na dlani, Stola s te perspektive ne poznamo, Karavanke proti vzhodu so se nam odkrivale s svojo neprijazno severno stranjo, prijaznejši pogled je na Gorenjsko ravan, kolikor je ne skrivajo nižji grebeni gora. Za njo pa Julijci vabijo s svojimi markantnimi vrhovi. Vrh smo hitro zapustili in se vrnili do Vatelce. Od tu pa smo za povratek izbrali nižjo, južnejšo varianto, po kateri so hodili pohodniki ob prečenju Karavank. Pod Vrtačo se poti združita. Sonce je žgalo na pobočju kamnite Vrtače, zato je bila osvežitev na Zelenici več kot dobrodošla, da smo lahko še opravili spust na Ljubelj, šoferja pa še vožnjo domov.
Več slik si lahko ogledate v galeriji
12. POHOD MATAJUR
12. 07. 2020
11. POHOD PREČENJE KARAVANK
4., 5. 6. 07. 2020
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 10
Naš tridnevni pohod nas je vodil čez zahodni del Karavank. Pohod smo
pričeli na Ljubelju. Prvi dan je bil najnapornejši, saj smo se morali
povzpeti na najvišji vrh Karavank Stol. Pri Koči na Zelenici smo imeli
prvi postanek in nato nadaljevali po dokaj lahki poti pod Vrtačo.
Presenetil nas je spust v dolino pod Stolom, kjer so zaradi podora
namestili varovala. Srečno smo jih premagali, nato pa nas je čakal zelo
dolg vzpon po neprijetnem melišču do koče na vrhu. Stol nas je pričakal s
mrzlim vetrom, tako da smo se hitro skrili v notranjost koče. Prijazni
oskrbnici sta nas oskrbeli s hrano in pijačo. Zvečer smo se zabavali ob
igri Človek ne jezi se. Bilo je veliko smeha.
Drugi dan smo se zgodaj povzpeli še na vrh, nato pa nadaljevali pot pod
Vajnežem, čez Struško in Belščico na Golico. Pot pelje po robu teh gora
čez prelepe planinske travnike z obširnim razgledom na naše Julijce.
Hodili smo počasi, veliko počivali in uživali v čudoviti panorami okoli
nas. Daljši postanek smo imeli na Planini Belščica. Do Koče na Golici
smo prišli pozno popoldne. Tam je bilo prijetno toplo, tako da smo do
odhoda na spanje ostali zunaj. Tamkajšnja oskrbnica je zanimiva oseba,
zelo neposredna in zabavna. Imeli smo prav zabaven večer.
Tretji dan smo nadaljevali pot čez sedlo Rožca proti Dovški Babi. Na
neki točki, kjer so bile markacije slabe, smo pot proti Babi zgrešili.
Po daljšem iskanju smo našli skoraj opuščeno lovsko pot in po njej varno
prišli na Planino Dovško Rožco. Tu nas je pričakal zelo razburjen
planšar, ker so mu neki mladi češki planinci z milom onesnažili vodo v
koritu za krave. Tu smo si vzeli daljši počitek, nato pa smo se po cesti
spustili v Dovje. V bifeju ob glavni cesti smo si utrujeni zadovoljno
nazdravili na uspešno prehojeno pot.
Vse tri dni smo imeli prekrasno vreme. Ni bilo vroče, nebo je bilo brez
oblačka, tako da smo ves čas uživali v prelepih razgledih.
10. POHOD ROMBON
28 . 06. 2020
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 7
V petek, 20. 6. 2020 se nas je sedem odpravilo v Bovec z namenom, da naslednji dan, v soboto, osvojimo Rombon, 2208 metrov visok vrh nad Bovcem. Tura je bila izven letnega plana, bila je želja enega od članov PD.
Prespali smo v hostlu v središču Bovca, v soboto zjutraj ob 5. uri smo se odpeljali v Kluže, kjer je bilo naše izhodišče. Rombon ali Veliki vrh je znan kot »muzej na prostem Soške fronte«. Po dobre pol ure hoje smo prispeli do ostankov avstrijske vojaške utrdbe Fort Hermann, zgrajena med leti 1897 – 1900. Do vrha smo imeli še skoraj 4 ure. Ves čas vzpona nas je spremljalo oblačno vreme, ki nam je olajšalo vzpon, kajti na poti ni koče, niti možnosti priti do vode, gozd pa se konča nekje na polovici poti. Po napornem vzponu po krasnem ambientu smo vrh dosegli vsi, družbo nam je delal cel trop zelo nadležnih in »lačnih« ovc. Počitek nam je skrajšal močan, hladen veter, ki se mu je na povratku proti dolini pridružil še rahel dež, ampak hujšega ni bilo in po osmih urah smo bili na izhodišču. Vsi so bili enotnega mnenja, da smo izkoristili krasen dan za vzpon na bovški lepotec, Rombon.
Uživali smo Mojca P., Mojca C., Sonja, Borut, Gorina, Boštjan in vodnica Tina.
Posebna zahvala gre Boštjanu, ki nas je varno pripeljal v Bovec in nazaj.
9. POHOD BELA PEČ
05.07. 2020
V nedeljo smo se iz Logatca odpravili proti Tržiču, kjer nas je počakal vodja pohoda. Pot smo nadaljevali do vasi Grahovše, do parkirišča v kamnolomu, od koder smo začeli krožno pot preko planin Spodnja in Zgornja Konjščica na vrh Bele peči. Bela peč je priljubljena med plezalci, vendar smo jo mi osvojili po lahki grebenski poti. Spustili smo se do planine Javornik, kjer smo potešili lakoto in žejo ter uživali v razgledih. Sledil je strm spust preko Javorniškega sedla do doma pod Storžičem, nato pa zaključek v vasi Grahovše. Ob lepem vremenu smo preživeli lep dan.
8. POHOD VELIKA BABA
13. 06. 2020
7. POHOD ŠKOFJE (Cerkljansko hribovje)
07. 06. 2020
6. POHOD PO LOGATCU
31. 5. 2020
Letošnji 10.pohod po Logatcu oz. okolici, je bil načrtovan v smeri Zaplane. Udeleženci smo se zbrali v OIC Zapolje. Na poti smo si ogledali spominski park ob cesti Logatec-Vrhnika. Ob križišču omenjene cete s cesto za Zaplano je še spomenik ponesrečenih v naši osamosvojitveni vojni. Sledil je ogled rimskega zidu , vrh Strmice propadajočega objekta JNA. Naslednja točka je gostišče Mesec, od tam pa poti po Rupnikovi liniji. Zahvaljujoč vodnikovem trudu pri čiščenju zaraščenih objektov smo videli veliko več kot bi lahko pri individualnem pohodu.
Od 13.3. do konca maja smo zaradi epidemije morali dejavnost prekiniti.
5. POHOD ŠPILK
08. 03. 2020
Po štajerski avtocesti smo se zapeljali do izvoza Blagovica, kjer smo v omenjenem kraju pri cerkvi Sv. Petra začeli naš pohod. Bolj ko smo se vzpenjali po travnatih pobočjih, ki so bili delno poraščeni, bolj so se nam odkrivali razgledi daleč naokoli. Mimo zaselkov Prelesje in Gabrje smo prišli do sedla, kjer se je odprl lep pogled na Menino in Kamniške planine. Vrh Špilka smo "osvojili" po malce lažji poti. Na vrhu stoji manjši bivak, klop in razgledna plošča (razgled zaradi poraščenosti terena ni najboljši). Po gozdni poti, ki se nam je sicer malo vlekla, smo prišli do Trojan, kjer smo si privoščili znamenite krofe.
Glede na trenutno situacijo je bil to za nekaj časa zadnji pohod. V upanju na čimprejšnje izboljšanje razmer se veselimo naših naslednjih srečanj in pohodov.
Rudolf Janez v imenu vodnikov PD Logatec
4. POHOD SLAVNIK
16. 02. 2020
V nedeljo, 16.februarja smo se logaški planinci z avtobusom odpeljali proti Primorski. Naš tokratni cilj je bil Slavnik. Pot smo pričeli v vasi Prešnica, iz katere po zahodnem pobočju Slavnika vodi Slovenska planinska pot na vrh. Ta pot je po nekaterih podatkih najlepša, vodi skozi gabrov gozd in je tudi zelo razgledna, s čimer so se strinjali tudi udeleženci pohoda. Polovica udeležencev se nas je odpravilo še na 998 m visoko Grmado, na kateri stoji radijska postaja, in tako kot njen sosed Slavnik nudi krasne razglede na Slovensko in Hrvaško Istro, Tržaški zaliv, Dolomite, Julijske Alpe, Nanos in Snežnik. Vreme je bilo tem razgledom res naklonjeno. Po okrepčilu v Tumovi koči, kjer se je gnetlo obiskovalcev, smo se za nazaj odpravili proti Podgorju, kjer nas je čakal avtobus.
3. POHOD ČAVEN
08. 02. 2020
Na dan kulturnega praznika po tradiciji organiziramo pohod na Čaven. V Logatcu smo se na parkirišču Krpan in se odpeljali do Predmeje, od tam po cesti proti Ajdovščini skozi tri tunele v naravni skali do odcepa pešpoti, imenovane Srednječavenska. Parkirali smo ob cesti. V lepem, toplem vremenu smo uživali na sončni poti po pobočju Čavna. S te poti smo se odcepili pri smerokazu za Kucelj. Krajši počitek smo si privoščili ob manjši koči. Pot smo nadaljevali proti Kuclju. Tudi grizenje kolen proti vrhu je bilo poplačano s krasnim razgledom na Primorsko in proti notranjosti ter na Dolomite in Karnijce. Spust z vrha in še del poti smo ponovili pristopno pot, potem pa smo na odcepu zavili proti koči na Čavnu. Tam smo se okrepčali, proslavo na čast kulturnega praznika smo zamudili. Povratek je vodnik Janez predvidel proti Predmeji. Ker nismo imeli najetega avtobusa, so morali šoferji po avtomobile na parkirišče in nas ostalo druščino »vkrcati« na Predmeji. V Logatec smo se vračali prek Ajdovščine.
Več fotografij si lahko ogledate v galeriji.
2. POHOD PO POTI SLOVENSKEGA TOLARJA
11. 1. 2020
VODJA
POHODA: Nejc Rus
ŠTEVILO
UDELEŽENCEV:
Letos smo se ponovno udeležili organiziranega pohoda po kozjanskih hribih v čast slovenskega tolarja. Pot iz Logatca smo začeli z avti, v Ljubljani smo se prisedli na avtobus škofjeloških planincev in tako je bila pot proti Brežicam toliko pestrejša. Iz Brežic smo se usmerili proti kozjanskim gričem. Že ob izstopu z avtobusa na Osredku so nas postregli s čajem in kavo. Pri domu krajevne skupnosti smo se lahko okrepili s slanimi in sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile domačinke-prava pravcata razstava dobrot, in seveda ni manjkalo niti "nekaj za poplaknit". Od tu pa smo pošteno zagrizli v breg, da smo premagali nekaj malega stotin višinskih metrov do Velikega vrha 701m n.v.. Pri spomeniku smo vsi pohodniki občudujoče prisluhnili zgodovinsko podkovanemu govorcu o naši zgodovini in predvsem pomenu naše valute- tolarju, ki mu je posvečen spomenik na vrhu. Po drugi poti smo se spustili nazaj proti Osredku. Pri Iveku Godlerju so Brežiški planinci pripravili pravcato pojedino, kot našim krajem pritiče, s kranjsko klobaso in kislim zeljem.Tako smo se s polnimi želodčki vkrcali na avtobus in polni lepih vtisov smo se poslovili od prijaznih domačinov in malo poznanih krajev.
1. POHOD BEVKOV VRH
02. 01. 2020
Iz Logatca smo se mimo Žirov zapeljali do kraja Sovodenj, kjer smo začeli naš pohod v dokajšnjem hladu. V začetku nas je čakalo nekaj strmine, nato pa s soncem obsijana planota. Pot nas je v blagih ovinkih mimo osamljenih kmetij pripeljala do opuščene domačije "Pr Slabet", kjer smo se pridružili množici pohodnikov. Topel čaj, okusne klobase, sladkarije (novoletni prazniki), prijeten razgovor in razvajanje na soncu nam kar ni dalo, da bi se vrnili v dolino. Izbrali smo krožno pot mimo sirarne "Na Ravnah", kjer smo se oskrbeli z njihovimi res okusnimi dobrotami. Po kolovozu smo se spustili do zaselka Nova Oselica. Sledilo je še slabe 3 km asfalta in smo bili na cilju oziroma začetku naše jutranje poti. Ostal nam je še zaključek v Trebiji. Letošnji novoletni pohod bi z lahkoto preimenovali v spomladanski pohod.
2019
27. POHOD ROŽNIK
8. 12. 2019
Izhodišče tokratnega pohoda je bilo na železniški postaji Ljubljana Tivoli, zato je bilo logično, da smo se do tja iz Logatca pripeljali z vlakom, razen vodje, ki nas je počakala na postaji. Preko Tivolija-znanega parka z bajerjem, Belvijem, Švicarijo in drugimi objekti, smo prišli na Šišenski hrib, od tam pa do Koseškega bajerja. Zelena oaza glavnega mesta ponuja ogromno možnih poti, mi smo se usmerili proti Mostecu, ki je najbolj poznan po skakalnicah za mlajše kategorije. Iz Mosteca pa smo po poti, katere del teče ob živalskem vrtu, prispeli na Rožnik. Znamenita rdeče-roza cerkev je simbol Rožnika, poleg pa še gostilna Na Rožniku z znamenitimi flancati, zato smo si tu privoščili počitek. Sledil je spust v Rožno dolino. Dobre tri ure smo tako "podeželani" spoznavali "ljubljanska pljuča"- dejansko je to Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib http://parktivolirozniksisenskihrib.si/ in bili presenečeni nad njihovo razsežnostjo. Za piko na I je poskrbela Alenka s pogostitvijo in sprehodom po centru praznične Ljubljane. V Logatec smo se vrnili z vlakom.
Fotografije si lahko ogledate v galeriji
26. POHOD VODIŠKA PLANINA NA JELOVICI
10. 11. 2019
Z manjišim avtobusom smo se odpeljali proti Gorenjski. Skozi Radovljico smo zavili v Lipniško dolino, kjer nas je šofer med vasema Kamna Gorica in Lipnica "odložil" na odcepu poti proti Vodiški planini. Alenka je to pot izbrala glede na razmočen in spolzek teren. Ta pot pa je najbolj prikladna in najmanj strma. Po večdnevnem dežju so nas na začetku poti pobožali celo sončni žarki. Že med vzponom smo se naužili pogledov na Karavanke. Žal pa smo kmalu prišli v oblak, ki se je dobesedno obesil na pobočje Jelovice že nižje od koče, ki leži na višini 1118 m. Pa nismo bili preveč žalostni, čeprav smo se zadnjih nekaj desetin metrov morali izogibati lužam. Partizanski dom nas je vzel v toplo zavetje, lakoto in žejo smo potešili. Prvotni namen, da se vrnemo prek Jamnika, smo opustili zaradi spolzkosti steze, zato smo pot ponovili in se vrnili na izhodišče. Od tam pa ni daleč do centra kovaške oz. žebljarske Krope z ohranjenimi mogočnimi hišami, zato smo jo ubrali peš. Za večino, ki je bila prvič v tej vasi v ozki dolini rečice Kroparice na pobočju Jelovice, pa je bil obisk Kovaškega muzeja pika na I tokratnega spoznavanja Jelovice, sosede bolj poznane Pokljuke. Šofer avtobusa nas je iz Krope varno pripeljal v Logatec.
več o Vodiški planini na vodiška.
Fotografije si lahko ogledate v galeriji
25. POHOD SLOVENSKA ISTRA- LAČNA
20. 10. 2019
Kar lepo število planincev se nas je zbralo zjutraj v Logatcu na parkirišču Krpan. Odpeljali smo se mimo Kozine in Črnega kala do Hrastovelj, vasice v zaledju Istre. Pot nas je peljala mimo vinogradov, nato pa se je začela kar strmo, sicer v "ključih" vzpenjati na greben Lačne. Na vrhu, kjer stoji razgledni stolp, s katerega je lep razgled, smo si privoščili daljši postanek. Čakal nas je še spust po zložni stezici do naselja Kubed. Kubed je prvič omenjen že l. 1067. Povzpeli smo se na vzpetino Gradom, kjer stoji ohranjen del srednjeveške utrdbe in cerkev Sv. Florjana. Sledil je še spust do Hrastovelj, kjer smo končali našo krožno pot. Ostal nam je še voden ogled cerkve Sv. Trojice z znano fresko Mrtvaški ples z zanimivo razlago zgodovine te kulturne dediščine.
24. POHOD PRISTOVŠKI STORŽIČ
V nedeljo zjutraj se nas je na zbornem mestu v Logatcu zbralo za tri avte planincev, ki smo ob obetavni vremenski napovedi želeli pokukati na mejo med našo državo in Avstrijo. Z malo manevriranja v okolici Kranja (cestarji imajo glavno sezono)smo se pripeljali mimo Jezerskega na Jezerski vrh, do nekdanjega mejnega prehoda. Tam smo parkirali in se naprej odpravili peš. Najprej zložna pot, za ogrevanje, na razcepu poti pa se je pot strmeje vzpela, saj je vodja pohoda Alenka za pristop izbrala zahtevnejšo pot. Vendar pa ni bilo nobenih težav. Proti vrhu je po tej poti nekaj plezalnih odsekov, ki pa so odlično opremljeni z varovali, kar nam je olajšalo vzpenjanje. V kratkih rokavih (s polnimi nahrbtniki toplih oblačil, glede na hladno jutro smo pač pričakovali hlad) smo po dveh urah že stali na vrhu zelo razglednega Pristovškega Storžiča. Lahko smo občudovali Julijce, Kamniške Alpe, Karavanke in vršace v Avstriji, celo do najvišjega Grossglocknerja je zaradi izjemne vidljivosti segel pogled. Vračali smo se po drugi, daljši poti do prej omenjenega razpotja. Od tam pa le še po kolovozu do avtov, kjer pa smo že potrebovali toplejša oblačila, saj je zavel hladnejši veter. Na Jezerskem smo si natočili še jezersko slatino (nova pridobitev Jezerskega z urejenim koritom) in se še odžejali, a raje v lokalu.
23. POHOD GABRŠKA GORA
Več fotografij si lahko ogledate v galeriji
22. POHOD KLEK; VELEBIT
Več fotografij si lahko ogledate v galeriji
21. POHOD VRH KORENA
22. 7. 2019
Več fotografij si lahko ogledate v galeriji
20. POHOD TREKING PO ŠOLTI
19. POHOD LOGATEC TRIGLAV
17. 08. -20. 08. 2019
32. pohod Logatec -Triglav je tokrat minil v štirih prelepih dnevih. Sonce in hladen vetrič nas je spremljal vso pot. Ozračje je bilo jasno, zato smo imeli naš cilj ves čas pred očmi. Ves čas smo bili oskrbljeni s hrano in tekočino, ki jo je s kombijem vozil naš Janez. Kot vedno smo dve noči prespali na slami in kljub utrujenosti pred spanjem še prepevali. Vzpon na Triglav od Planike je letos trajal dalj časa kot običajno, saj so se nanj vzpenjale množice. Na Pokljuki smo pojedli še zadnje zaloge hrane in se pozno zvečer vrnili v Logatec, kjer nas je čakal golaž. Pogovor je tekel o prehojeni poti in zadovoljstvu, da smo jo zmogli. Bilo je naporno, a prelepo doživetje.
18. POHOD RADUHA
04. 08. 2019
Več fotografij si lahko ogledate v galeriji
Na Raduho smo se odpravili od Koče na Loki. Do tja smo se pripeljali s kombijem in osebnim avtom. Cesta je makadamska, tokrat je bila kar dobro urejena. Bil je lep sončen dan, tako da je bil razgled po dveh urah hoje na vrhu obširen. Najlepši je bil pogled na bližnje stene Kamniških Alp, saj smo jih navajeni občudovati z južne strani. Ves greben Raduhe je sijal v rumeni barvi cvetja. Pot navzdol mimo planine Arta je bila dokaj strma, zato smo se spuščali bolj počasi. Ob vrnitvi v Kočo na Loki smo se okrepčali, odžejali in se zadovoljni in s prelepimi vtisi odpeljali v dolino.
17. POHOD KOSMATI VRH
28. 7. 2019
16. POHOD PO POHORJU
03., 04. 7. 2019
Pohod smo načrtovali obratno kot večina. Pričeli smo v Slovenj Gradcu, kamor smo se pripeljali z avtobusom redne linije, končali pa v Mariboru. Prvi dan smo se povzpeli do Grmovškove koče na Kopah, drugi dan do Koče na Peskih, tretji dan do Ruške koče in zadnji dan do vzpenjače na Belvederu.
Prvi dan je minil v strmih vzponih do Kremžarjeve koče, kjer smo si vzeli nekaj predaha. Upali smo, da je hudo za nami, pa strmin ni bilo konca vse do Kop. Hoja je bila naporna, saj je bil zrak nasičen z vlago. Pri Partizanski koči nas je ulovil dež, v daljavi so odmevale strele. Koča je bila zaprta, zato smo se poskrili pod napušče, da bi prevedrili. Dež kar ni ponehal, ura je bila že 17, zato smo se odločili pot do Kop skrajšati po cesti in izpustiti vrh Kop. V kočo smo prišli premočeni, kakšno uro nas je kar močno pralo. Namestili smo se, razpostavili mokro perilo na sušenje, se okrepčali z večerjo in kmalu utrujeni odšli spati.
Drugi dan smo v lepem vremenu nadaljevali našo pot preko Črnega vrha, najvišjega vrha Pohorja, do Ribniške koče in naprej na Lovrenška jezera. Sprva nas je pot vodila po obširnih travnikih polnih cvetja in borovnic, nato pa prelepih gozdovih polnih posebne trave in ogromnih mravljišč. Na Lovrenških jezerih smo občudovali razcvetene lokvanje. Namesto, da bi šli direktno do Koče na Peskih, smo šli še na Roglo, ki je postala pravo športno središče. Tu smo si privoščili postanek in nekaj sladkega v koči ob žičnici. Povzpeli smo se še na razgledni stolp, nato pa se spustili do koče, kjer smo prenočili.
Tretji dan smo imeli najdaljšo pot - preko Klopnega vrha vse do Ruške koče. Razen pri sedaj zaprti Koči na Klopnem vrhu, razgledov ni bilo več. Gozd, gozd in gozd. Uživali smo pri hoji pod mogočnimi zdravimi drevesi. Na Ruški koči se je prilegel počitek, saj se je že začela nabirati utrujenost.
Zadnji dan nas je čakala samo še pot do vzpenjače. Ustavili smo se še v Mariborski koči in pritisnili zadnji žig. Okoli 12h smo prišli v Maribor, se z avtobusom št.6 odpeljali na železniško postajo, od koder nas je vlak odpeljal proti domu.
Zadnje tri dni smo imeli lepo vreme, zato se nam je Pohorje prikazalo v vsej lepoti. Bilo je naporno, vendar smo vsi zmogli pot in bili na koncu polni vtisov več kot presrečni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar